»Eden od številnih možnih uporab jezika v literaturi je tudi popolno prekritje poezije z elementarnimi jezikovni danostmi; ko jezik ni le sredstvo za razgrabljanje svojih netrdnih in nestalnih pomenjenj, temveč sama njegova skonstruiranost postane osnovni konstruktivizem poezije.«
»Suzana Tratnik o otroštvu piše na univerzalen način, ki sva ga z Ester z lahkoto podoživeli. Špricerji pod brajdo, osmrtnice in druženja s starimi mamami so naju nagovorili in nama služili kot varen pristan, v katerem so liki hitro spregovorili sami.«
»Vesela sem priložnosti in nadvse hvaležna, da se lahko filmsko izražam in s krasno ekipo gradim vzporedne svetove, ki bodo za vedno ostali in ne bodo izginili, tako kot izginejo trenutki, svetovi in prostori v resničnem življenju.«
»Ves ta čas sem si govoril, da smo rojeni iz vojne – a sem se motil, mama. Rojeni smo iz lepote. Naj nihče ne misli, da smo plod nasilja – temveč, da nasilje ni moglo pokvariti tega plodu, četudi je šlo skozenj.«
»V času novih formatov, platform in naglih ritmov tako sijajno nagraditi delo, ki ga zaznamuje plamen prvinskega filma. Zaznamuje ga močan čut za resničnost s čarobnostjo, ki prinaša poezijo in krutost; ta zgodba kaže na potrebo dostojanstvenega čakanja na smrt, medtem ko življenje mineva na tako pretresljiv način.«