»Naše gradivo je regionalno, arheologija je nacionalna. Gradivo prevzemamo in se kopiči pri nas, dejansko smo v hudi stiski, saj nam teče na glavo v skladišču, ki smo ga kupili iz lastnih sredstev.«
»Zelo se veselimo, da bomo lahko leta 2024 odprli to zelo sodobno enoto, ki bo prinesla dodano vrednost, olajšala delo Pokrajinskemu arhivu Maribor in na višjo raven dvignila ukvarjanje z arhivi, dediščino in zgodovino tega okolja.«
»Sami stebri so po obliki podobni stebrom avtocestnega viadukta, s čimer je projektant želel slediti obliki. Višine so od 14 metrov, kar je prvi steber ob podpori sedem, pa do 64 metrov v sredini konstrukcije.«
»Tudi državni prostorski načrt je sprejet za dvotirno progo, tako da v srednjeročnem obdobju, nekje kmalu po letu 2030, smo prepričani, da bo celotna proga dvotirna.«
»Vlak po tej novi progi naj bi se zapeljal nekje sredi leta 2023. Mislim, da bo to velik prispevek k izboljšanju železniške infrastrukture v državi.«
»Na delovni dan naredimo povprečno 12 metrov betonske obloge. Skupno je 121 takšnih korakov, da pridemo na drugo stran predora, nato pa sledi namestitev strojne opreme in elementov zgornjega sloja železniške proge.«
»Tudi tu je bilo več zanimivih izzivov. Imeli smo sedem betonaž, kjer smo v sklopu ene betonaže vgradili več kot 1500 kubičnih metrov betona, kar je po mojih podatkih največ v eni betonaži v Sloveniji. V eni betonaži je bilo torej več kot 200 tovornjakov betona.«
»Tudi zahodna obvoznica je vključena v proračune za leti 2023 in 2024. Iščemo možnosti, da bi stvari še nekoliko pospešili, tako da bi se gradnja teh treh odsekov, ki so zdaj predvideni, končala namesto leta 2026 v letu 2025.«
»Za pot z vlakom med Københavnom in Hamburgom zdaj potrebujete okoli štiri ure in pol, ko bo predor zgrajen, pa boste isto pot opravili v dveh urah in pol.«
»Lažje se bo le usesti na vlak. Poleg tega bo tudi pot z avtomobilom za eno uro hitrejša, saj vam ne bo treba čakati na trajekt.«
»Predor Fehmarnbelt bo ustvaril strateški koridor med Skandinavijo in osrednjo Evropo. Zaradi železniške povezave bo več tovora s cest in več ljudi z letal šlo na vlake, s tem pa se bo manj obremenjevalo okolje.«
»Predinvesticijska študija je pokazala, da se najbolj izplača graditi viseči most, čeprav ta raziskava ni bila namenjena tehničnim vprašanjem, ampak proučevanju možnosti financiranja mostu s sredstvi Evropske unije.«
»Analizo izvedljivosti projekta Most kopno–otok Pašman s povezovalnimi cestami so izdelali leta 2021, najboljša možnost pa je gradnja grednega mostu. A treba je najti vir financiranja glede na to, da ta možnost ni sprejemljiva za sofinanciranje iz evropskih skladov.«