»Družba Hit je skozi desetletja svojega delovanja namreč postala ne le gospodarski steber, temveč tudi pomemben podpornik družbeno odgovornih projektov, umetnosti in kulturnega ustvarjanja. Ta razstava je odličen primer tega, kako lahko gospodarstvo prisluhne umetnosti in kako umetnost plemeniti gospodarstvo ter družbeno okolje.«
»Borčićeve risbe, slike in grafike lahko vsebujejo množico prostorov, ki delujejo kot popolnoma odprti prostori, ki nam v posameznih risbah in grafikah kažejo neskončne prostore. Lahko pa nas sooči z množico odprtin, ki se odkrivajo kot okvirji ... Zdi se, da nam prikazujejo svojo materialnost in predmetnost. Umetnik stalno ustvarja in vzpostavlja trden, zgoščen svet oblik, ki dopolnjujejo ogled in pogled nanje. Oblikam iz resničnega videza likovne narave (morskih školjk) se (pri)bliža do potankosti.«
»Razstavljena dela sintetizirajo avtoričino likovno poetiko in zgovorno prikazujejo premišljen in nenehen razvoj, stilne transformacije, ki pa z manjšimi odkloni ostajajo v polju reduciranja predmetnosti.«
»Nobena od teh pisarn v tem stoletju ni bila prenovljena in jih je zob časa že načel. Nakup grafik, s katerimi smo prostore osvežili, je bil stroškovno veliko bolj smiseln ukrep kot obnova prostorov.«
»Pozoren gledalec lahko opazi, da dlje ko si od središča razstave, svetlejše je in več je na ogled. Lahko bi celo rekli, da pripoved eksplodira, ponovno pa jo poskuša sestaviti Posrednik, ki drži propadajoči svet z vso svojo močjo.«
»Opazujemo lahko stiske rok, objeme, ruvanje, spotikanje, geste pomoči, utrujenost teles, presenečenje, korakanje, izzivanje, lovljenje ravnotežja in še mnogo več, kar lahko ponazori s človeškimi figurami brez obraznih mimik, a vendarle ritmično in usklajeno.«
»Umetnica pri svojih grafikah z drobno črtkanimi risarskimi potezami snuje figuralna tkiva, ki jih umešča v premišljene kompozicije in z njihovimi ponovitvami doseže želene učinke. Končni učinek so prefinjene strukture, znotraj katerih se vijejo, izvijajo in izstopajo figure in silhuete.«
»Svojo unikatno sled avtor pušča za sabo z odtisi prstov ali dlani. Kompozicijsko ravnotežje pa pogosto doseže tudi s tanko ravno črto ali žarkom beline, ki učinkuje kot protiutež spontanosti in organskim oblikam.«
»Vsekakor je v predstavitvi njegovega ustvarjalnega opusa pomembno izpostaviti serijo glav iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer je s svojo odločno gesto obraz začel razkrajati v povezano, tekočo poudarjeno linijo, ki se zgosti v točki desnega očesa.«