»To je tisto, kar imata skupnega religiozna in umetniška izkušnja: nobena od njiju ne neha ceniti popolne in protikonformistične implikacije subjekta.«
»Privede nas do soočenja z nematerialnimi podobnostmi – prebliskom realnega znotraj vsakodnevnega. Ozvočena telesa tako pridobivajo na svoji živi naredi sama avtoriteti in poliperspektivni haptičnosti. Delujejo avtonomno in igrivo v svojem okolju. Film teče v krogih, vrti se, ritmično se pojavlja in izginja ter evidentno kaže na skrbno manualno zlaganje in sestavljanje slike. Ni prikrivanja. Iskreno je – prav takšno, kot je, in to, kar vidimo – je to, kar je.«
»Umetnica kot sodobna medijska arheologinja uporablja ozvočene analogne filmske naprave in 16 milimetrov širok filmski trak, s katerimi oblikuje in naseljuje razstavni prostor.«