»Ko je Kafka sam bral na glas, je njegov humor prišel do izraza. Tako smo se na primer njegovi prijatelji precej nezadržano smejali, ko nam je prvič dovolil prebrati prvo poglavje Procesa, in on sam se je smejal tako močno, da so bili trenutki, ko ni mogel več brati. Osupljivo, če pomislite na strašno resnost tega poglavja.«
»Kafka je avtor paralakse, paralaksa je zamik perspektive. Pogledamo z ene perspektive in vidimo ta turobni, klavstrofobični univerzum, iz katerega ni nobenega izhoda. Če samo malo zamaknemo perspektivo, vidimo komedijo in Kafko kot smejalca, ki ne more nadaljevati z branjem prvega poglavja Procesa zaradi tega, ker ga premaga smeh.«
»Se velikokrat vprašate: 'Kaj se dogaja?' To se pravzaprav moram vprašati, ker si moram potem na to vprašanje odgovoriti z nekim zabavnim skečem oziroma poskusiti to osmisliti na humoren način«
»aktualnost besedila vidi predvsem v razdrobljenemu posamezniku, ki indice za oblikovanje svoje identitete išče v svetu hiperprodukcije videzov«
»Tudi vreme je stvar demokratične javne razprave, najširša demokratična razprava lahko prinese novo kvaliteto, ljudstvo pa naj razmišlja, se ozira v nebo in se jezi. Naj se ukvarja z vremenom.«