»Poskušal sem si zapomniti specifiko določenega značaja in prevzeti nekaj njegovega nase. (...) Ljudje so se mi vedno zdeli strašno zanimivi. In sem jih kradel. Prav škoda, da tega več ne počnem.«
»S svojim večdesetletnim delom je resnično dokazal, da se da enovito združiti primorski kulturni prostor in s tem slovenskega. Umetnik je živ dokaz povezovanja, saj je nastopal in delal tako v Benečiji, na Goriškem, Tržaškem in Koprskem, presegal je ideološke in strankarske jezove, bil vse življenje predan gledališkemu artizmu, slovenski besedi in utrjevanju dostojanstva slovenskega človeka.«
»Tipe, kakršna sta Lee Marvin in Gene Hackman. Nikoli nista imela slabe vloge in znotraj teh parametrov sta bila pogumna ter neustrašna. Nikoli mi ni šlo za mladega, privlačnega protagonista – poistovetil sem se lahko le z moškimi.«