»Italijanski strokovnjaki so pripravili to zbirko v slovenskem in italijanskem jeziku, ki prav gotovo bogati ta naš prostor in bo dodatna češnja na torti tudi v okviru Evropske prestolnice kulture, saj se bomo z njo še posebej s ponosom predstavili in pohvalili v letu 2025.«
»Matija Ogrin se je v času restavriranja dragocene rokopisne knjige temeljito poglobil v rokopis in ugotovil, da je verjetno izvod, ki ga hrani naša knjižnica in je bil vseskozi evidentiran znotraj zapuščine dr. Franca Kotnika kot 'Žegarjev Antikrist', delo drugega avtorja oz. naj bi ga pisale tri roke. Zato ga zdaj na razstavi imenujemo Antikrista žulenje, kot je predlagal Ogrin.«
»85 let po tem, ko je izšel izvirnik, ga je po slabi modrosti preobrnil v slovenski jezik – pa ne celotno besedilo, ampak samo 'po tem večem' Matija Žegar zavolj svojih dobrih prijateljev.«
»Kot je v slavnostnem nagovoru poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar, se danes odpira novo poglavje v dolgoletni zgodovini frančiškanske knjižnice.«
»Današnji dogodek je po njenih besedah izjemen in poln simbolike na mnogotere načine; med drugim je bil slovenski jezik prvič zapisan v dokumentih, povezanih z vero.«
»Spomnila je tudi na odprtost frančiškanov na zunaj, kar je omogočalo stike z drugimi jeziki in deželami, slednje je izpričano v številnih dokumentih in knjigah, ki jih hrani omenjena knjižnica.«
»Mislim, da so ljudje to knjižnico sprejeli nad našimi pričakovanji. Moram priznati, ko smo v knjižnici uvedli kakšne rešitve, ki smo jih videli v tujini, sem bila malce skeptična, kako jih bodo obiskovalci sprejeli, a se je izkazalo, da je bila bojazen odveč. Izkazalo se je, da so to res dobre rešitve, in ljudje so jih posvojili, mogoče tudi na kakšen drug način, kot smo si mi zamislili.«
»To so knjige, ki jih je bral, knjige, ki jih je želel imeti pri sebi, knjige, ki so ga navdihovale. V mnogih so njegovi zapiski, komentarji, označeni odlomki. Vidite lahko, da je več teh knjig povezanih z njegovimi eseji ali romani.«
»Vrednost te knjige je v tem, da ni digitalna, ne more biti preprosto izbrisana. Ko jo držiš v rokah, si je zelo lahko predstavljati osebo, ki jo je držala in prebirala pred 120 leti – in zdaj je tukaj, v mojih rokah. In še vedno bo obstajala sto let od današnjega dneva. Tiskane knjige bodo vedno dragocene.«
»Naša knjižnica je že na pogled drugačna kot druge, že to jo razlikuje, da ni kvadratna ali pravokotna, temveč so okrogle linije, streha je valovita, pa tudi sama stavba, kar ponazarja reko Savo.«
»Knjižnica je dolga 80 metrov, v najširšem delu je široka 20. Če ne bi bilo atrija, bi bilo na sredi precej temačno, zaradi atrija pa je svetlo in ljudje se zaradi tega res dobro počutijo.«
»Mednje spada tudi zapuščina Avgusta Ipavca, ki nam jo je podaril pred nekaj leti. Gospod Ipavec je upokojeni duhovnik, ki prihaja iz Ročinja. Vsi pa ga poznamo kot skladatelja, njegovo delo je velik prispevek na področju glasbene umetnosti v Sloveniji.«
»Z veseljem bomo v našem proizvodnem obratu naredili prostor za starodavne knjige knjižnice Forli, ki je bila v zadnjih dneh poplavljena. Natančnih informacij o številu knjig, ki jih bomo hranili, še nismo dobili, predvidevamo pa, da bi za obdobje dveh let izključno v ta namen dali na voljo dve zamrzovalni komori.«