Ključna beseda: knjiga

»Na sejmu se proda ogromno komercialne literature.«

»Knjigo moraš imeti rad.«

»Veliko obiskovalcev zanima, kako so Slovenske Konjice povezane s pesnikom Ivanom Minattijem.«

»Organizatorji se morajo po treh letih, odkar je na Gospodarskem razstavišču, odločiti, ali bo šel v smer nadaljnje komercializacije, ki smo ji že priča, ali pa se bodo zavzeli za bolj enakovredno obravnavanje vseh pomembnih založb, kjer ne bo vloge igral le denar, ampak tudi kulturni pomen.«

»Če želimo ohraniti slovensko krajino, moramo slovensko knjigo vzpostaviti kot vrednoto, izražanje v slovenščini pa kot človeško vrednost.«

»Se zdi, da ima sejem zelo malo posluha za majhne, neodvisne in neprofitne humanistične založbe, ki delujejo predvsem zato, ker želijo širiti vednost in kritično mišljenje, brez katerega nas bo v današnji družbi pobralo.«

»Produkcija je ogromna, vedno manj pa je kakovostnih knjig.«

»Sejem izgublja svojo vlogo in pomen - skrb za slovensko knjigo. Namesto velikega K - kot knjige - vlada veliki K kapitala.«

»Na sejmu se proda ogromno komercialne literature.«

»Če bi bili člani zbornice, bi zanjo morali odšteti okoli 20 evrov manj, a članarina je za nas, ki smo majhna založba, predraga.«

»Na njihovi stojnici se ustavljajo tako ljudje, ki poznajo njihov kraj, kot tisti, ki so jih na sejmu na novo odkrili.«

»Knjigo moraš imeti rad.«

»Pred dobrim tednom smo od pesničine nečakinje dobili kovček, v katerega je Samsa shranila veliko dokumentov, na primer dovolilnico za prehod meje, nekaj zanimivih računov, rokopise, tudi rokopis pesmi, ki jo je posvetila Srečku Kosovelu, pa zvezek, kamor je, kot kaže hiter pregled materiala, verjetno pisala kakšno zgodbo.«

»Pesnica si je sicer dopisovala tudi s Francetom Bevkom, ki je napisal spremno besedo k njeni pesniški zbirki Bleščeče prevare iz leta 1966.«

»Zdaj nameravajo na NUK znova nasloviti isto povpraševanje, tokrat podkrepljeno s kopijo dopisa Maksi Samsa z žigom NUK-a in Dolarjevim podpisom iz leta 1967.«

»Samsine pesmi pravzaprav še zmeraj čakajo, da jih preuči literarni zgodovinar.«

»Iz odgovora Jara Dolarja je razvidno, da se knjižnica zanima za odkup korespondence, pa tudi, da bo v kratkem začel urejati njene druge rokopise, ki jih je očitno pridobil že prej.«

»Dodala je, da zdaj nameravajo na NUK znova nasloviti isto povpraševanje, tokrat podkrepljeno s kopijo dopisa Maksi Samsa z žigom NUK-a in Dolarjevim podpisom iz leta 1967.«

»Slovenec do zadnjega ne bo dovolil, da bi knjiga propadla.«

»Starši bi se morali zavedati, da se ob branju možgani razvijajo in raziskave kažejo, da lahko človek, ki veliko bere, dobi boljšo službo.«

»O ceni knjige govorimo zelo na splošno, hkrati pa raziskave kažejo, da so kupci knjig večinoma ljudje, ki imajo nižje dohodke.«

»Raba besed v naši politiki, nabreklih od obtožb brez dokazov, domnev brez argumentov, obrekovanj, sovraštev in ponavljanih laži zlagoma dobiva domovinsko pravico.«

»Sploh zadnji dve leti, odkar je dr. Miha Kovač s še tremi tujimi raziskovalci branja in založništva objavil Ljubljanski manifest o nujnosti poglobljenega branja v kaotični digitalni dobi, se vse bolj zavedamo, kako dobrobitno je branje kakovostnih knjig za inovativno in demokratično družbo.«

»To bi jaz staršem odsvetovala, ker ko se otrok sreča s knjigo, je ta prvi vtis zelo pomemben.«

»Ali je razstava smotrna in kakšne težnje so vede ali nevede vsebovane v nji; kakšen je njen doprinos k naši kulturi; ali so naše založbe izpolnile svoje naloge; ali so pri svojem delu zasledovale kak načrt in če so ga, kakšnega; ali je knjižna bera teh treh let kakor koli izpolnila naša pričakovanja; ali je bilo delovanje naših založb v čimerkoli smotrno in v čem.«

»Že bežen sprehod med panojih, na katerih je približno 3000 knjig, nas prepriča, da se nam žetve ni treba sramovati, saj si je slovenska knjiga upravičeno zagotovila ugledno mesto tudi v tujini.«

»Dosti je pavšalnega jadikovanja s strani založnikov in kulturnih delavcev. Ta sejem mnogo tega demantira. Na primer prepričanje, ki se je prav zaradi pavšalnega jadikovanja v javnosti ustalilo, da je slovensko založništvo v krizi, da je izdajanje knjig pri nas v krizi. Mislim, da te krize ni.«

»Enciklopedija Slovenije stane, če jo kupite v knjigarni, manj kot ne najdražja ženska bluza ali pa polovico in še manj moške obleke.«

»Štiričlanska družina, ki gre na kosilo, (porabi toliko denarja, op. P. B.), da si za to lahko kupimo že dve knjigi, ki trajata precej dlje časa.«

»O ceni knjige govorimo zelo na splošno, hkrati pa raziskave kažejo, da so kupci knjig večinoma ljudje, ki imajo nižje dohodke.«