»Naš človeški 'telos' vidim v tem, da skrbimo za to, da v naših življenjih, ravnanjih in odnosih prevladujejo pozitivni duhovni potenciali nad negativnimi, pa čeprav vem, da popolna zmaga ni mogoča, žal pa so mogoče razne oblike popolnega poraza.«
»Dojel sem, da moram napisati knjigo, ki jo zdajle berete, preden lahko nadaljujem s čim drugim. S pisanjem bom končno sprejel stvarnost vsega, kar se je zgodilo, jo vključil v celoto svojega življenja. Ne bom se pustil odriniti kot žrtev, na nasilje bom odgovoril z ustvarjalnostjo.«
»Krog se je sklenil in tu sem se želel končno sprijazniti s tem, kar se je zgodilo in si vrniti mir v življenje. Stal sem tam, kjer sem skoraj umrl, na sebi sem imel novo obleko Ralpha Laurena in sem čutil, da sem ... cel.«
»Četudi roman nikjer eksplicitno ne naslavlja družbenega vprašanja splava, temveč je popolnoma potopljen v osebno izkustvo, je družbenokritična ost jasna.«
»Večina Američanov ima rada svoje pse, zato menimo, da se guvernerka Noem zdi psihotična norica, ki spušča svojo igrivo psičko nad kokoši, nato pa jo kaznuje tako, da ji osebno razstreli možgane, namesto da bi jo skušala zdresirati ali ji najti ustreznejšo lastnico. Guvernerka očitno ne razume bistvenih političnih konceptov izobraževanja, sodelovanja, sklepanja kompromisov in sočutja.«
»Knjiga, zlasti leposlovna, je civilizacijski skok omogočila ne samo zato, ker omogoča pretok informacij in podatkov od možganov do možganov, temveč tudi, ker branje usposablja ljudi za sprejemanje vedno novih informacij in znanj, spodbuja njihovo radovednost in tudi ambicioznost, njihovo željo po primerjanju z zgledi in odkrivanju novega. Hkrati pa spodbuja in razvija zmožnost empatije bralcev.«
»Ne skrbi, jaz bom poskrbel zate, vedno bom poskrbel zate. Kar koli se zgodi, kakršna koli bo diagnoza, mi je vseeno, ker te imam neskončno rad. Če ne boš mogla jesti, te bom nahranil jaz, če ne boš mogla hoditi, te bom nosil.«