Ključna beseda: kuhanje

»Res je, najprej sem bila v znanosti, potem pa sem se po malem začela ukvarjati z nabiralništvom.«

»Najbolj cenijo, da so v njih okusi, ki se jih ne da dobiti niti z najboljšimi začimbami na celem svetu.«

»Včasih vidim, kako se ljudje razcvetijo, ko spet dobijo povezavo s hrano, ki je povezavo z naravo.«

»Vsako cvetje, ki gre na krožnik v funkciji dekoracije, mora biti užitno, tako je pravilo.«

»Sama v bistvu še raje govorim o zdravilnih plevelih.«

»To je bila res ena dobra izkušnja.«

»Letošnji Bogračfest je izjemen dogodek, ki je ponudil zares veliko lepega, okusnega, hkrati pa tudi najvišji nivo skuhanih jedi doslej.«

»Nismo je pričakovali. To je za nas pravo presenečenje.«

»Prireditev je res spektakularna, mi pa smo že nekaj let želeli priplezati med trideseterico, da nam je danes uspelo celo zmagati pa je prvovrstno presenečenje.«

»Lahko le še dodam, ko smo sestavljali recept za najboljši bograč, smo iskali izkušnje starih kuharjev bograča.«

»Absolutna sicer ne obstaja. Kot je pred leti lepo povedal John Cage, da lahko, tudi ko si sam v tišini, še vedno slišiš zvoke v svojem telesu, utrip srca in pretakanje tekočin.«

»Ko sem govoril o številu instrumentov, sem pozabil omeniti, da je med njimi veliko takih, ki spadajo pod isto skupino.«

»To je težko vprašanje, ker se otroci na zvok odzivajo zelo različno. Lahko pa omenim, da jih vedno fascinira zvok pojoče žage, ali ko igram na glavo.«

»Vedno rad odpiram nove svetove in predvsem mladim kažem stvari, ki niso del učnega načrta v glasbenih šolah.«

»Pri kuhanju je toliko zvokov, da bi glasbo moral poslušati zares na glas.«

»Trenutno me najbolj motivira to, da bi ves svet prepoznal in priznal, da je neandertalčeva piščal iz jame Divje babe pod šebreljsko planoto res instrument.«

»V otroštvu me je dodobra pretresla glasba, ki jo je za film Omen napisal z oskarjem nagrajen skladatelj Jerry Goldsmith.«

»Prisotna je bila tudi prejšnja ministrica. Torej mene še ni bilo. Pa tudi če bi bil, podpirati je treba živilsko kakovost.«

»Počasi se sprehodi proti mikrofonu, z rokami v poševnih sprednjih žepih, palca kažeta drug proti drugemu. Ko začne brati, se mu kolena upognejo, desnica zaniha naprej in nazaj – kot neandertalcu, ki si čestita, ko je vrgel prvi kamen.«

»Z veseljem, reče ta in si ne da besede vzeti. Znam peči, kuhati in pražiti pa tudi cvreti, a če povem popolnoma odkrito, od vsega znam najbolje speči pito.«

»Priznam: težko pišem. Le jecljam. Jaz, pesnik, mojster klasičnih oblik, profesor verza. Bilo bi me sram, če bi študentje vedeli. A dotik peresa in papirja me paralizira. Nerodno raste pesem iz tišine.«

»… in dnevikiv predzgodovini žgali so nas kot raneglej! kako skopne... stvari kismo jih cvet imenovali ob mrtvem viru zelene.«

»Kaj pa naj bi tam počela? Z vami se pogovarjam prek hrane, ki jo pripravim.«

»Človek ne more biti gurman pred štiridesetim letom.«

»Priprava hrane je način izkazovanja ljubezni.«

»Pot do srca gre skozi želodec.«

»Trenutno odpiram restavracijo, kar mi ne predstavlja nobene zabave ali užitka.«

»Ni mi treba zagotavljati zabave ali užitka. In ne potrebujem nobene zabave ali užitka. In s tem sem popolnoma pomirjen. Ker ni dobrega na svetu, ki bi bilo vredno tega, kako obupno se zdajle počutim.«

»Potovanja niso vedno lepa. Niso vedno udobna. Včasih bolijo, včasih ti celo zlomijo srce. Ampak to je okej. Potovanje te spremeni – mora te spremeniti. Pusti sled v tvojem spominu, na tvoji zavesti, srcu in telesu. Nekaj vzameš s seboj. Upamo, da pustiš za seboj nekaj dobrega.«

»Recepte smo poslali v kuhinjo na Svet, kjer so si izbrali določene recepte, da so pokrili vse slovenske regije, in tako je nastal meni tega tedna.«