»Da se nam gledališče najbolj zgodi, ko sem jaz na odru skozi vse te zgodbe zelo jaz, hkrati pa pravzaprav tudi ti, ki me gledaš. Ko nama uspe, da se srečava v popolnem sedanjiku in si ta trenutek zares deliva, ko nama uspe, da se v njem pogledava na način, ki se mu zunaj teatra raje izogneva.«
»Nihče ne more z gotovostjo trditi, da gledališče obstaja v nekem svetovnem središču, mestu ali izbrani stavbi. Gledališče, kot sem ga sprejel jaz, se širi skozi nevidno pokrajino, ki spaja življenja izvajalcev in gledališko veščino v en sam združujoč izraz.«
»Čeprav ni bila ustvarjena zato, da bi kaj lajšala in zdravila, temveč se temu kvečjemu upira in izmika, iz dneva v dan najde mnoge bralce, ki si z njo pomagajo in pravijo, da jim je bolje. Tudi v tem je čudež poezije in njena presežna moč, ki se razumskemu dojemanju izmika.«
»Ljudje potrebujemo poezijo zdaj bolj kot kdaj koli prej. Kajti v tem izvotljenem času, lažno naphanem z nesmiselnim gomazenjem, mistični zven poezije zatrese v nas vednost, da je pod brezupnim betonom našega sveta skrito še kaj ..., nekaj ..., za kar je vredno živeti.«
»Poezija trenutno miruje in čaka na svojo priložnost. Prepričan sem, da so vrhunski pesniki za neko državo ravno tako neprecenljivo pomembni kot vrhunski zdravniki in bi torej morali uživati podoben ugled in status.«