Ključna beseda: matematika

»Njun članek sem si pogledal in nisem opazil napak, čeprav mi ni deloval prepričljiv.«

»To strast je po njem podedoval predvsem moj mlajši brat Jonathan.«

»To je opisal v članku, ki je bil objavljen leta 1965, in ta mu je prinesel Nobelovo nagrado v fiziki.«

»Fantazija je bila v veliki meri povezana s kozmologijo.«

»Vera se pojavi s tem, da pričakujemo, da bo kvantna mehanika resnična na vseh skalah.«

»Če želite najti nekaj, kar v fiziki ni izračunljivo, bi morala biti to fizika možganov.«

»To ni zavest. V to ni vpletenega nobenega razumevanja.«

»Realno gledano, če doma rešuješ nalogo in je uro, dve ne moreš rešiti, ne boš nadaljeval še dve uri, greš spat delat nič. Že samo razmišljanje štiri ure in pol je ogromno, da si zbran.«

»Moraš se spomniti, kako bi rešil nalogo, ker nimaš pojma, na kakšen način bi prišel do rezultata. Dani so podatki, in potem se trudiš z računanjem in dokazovanjem.«

»Število pi je namreč enako razmerju med obsegom kroga in njegovim premerom.«

»Večino časa preživiš v stanju, ko poskušaš problem rešiti, pa ne veš, kako bi ga rešil.«

»To delaš na dolgi rok, zase, tu ni pritiska tekmovanj. To mi veliko pomeni.«

»Ideja, da se težki matematični problemi rešujejo z nekim prebliskom, pa se mi zdi ... Dobro, pride trenutek, ko dobiš neko idejo, a prej dobiš pet idej, ki niso delovale.«

»Pomembno je, da poleg samih dosežkov najdeš tudi kaj drugega, kot je na primer poučevanje.«

»To je zelo resen problem v znanosti, govoriva o 'pozitivni pristranskosti,' kjer se znanstveniki podzavestno izogibajo tistim vprašanjem in dejavnostim, kjer čutijo, da je tam lahko kaj neprijetnega.«

»Konkretno me zelo zanima umetna inteligenca na področju dokazovanja izrekov, kjer se ukvarjam z 'dokazovalnimi pomočniki' in vprašanjem, kako bi nam računalniki pomagali pri odkrivanju novega matematičnega znanja.«

»Težava, ki jo imamo, da je teh informacij zelo veliko, celo velike organizirane skupine ljudi jih ne bi mogle procesirati in preverjati.«

»Kakšna je verjetnost, da boste odprli hladilnik in v njem našli zombija, ki plete nogavice? Približno enaka, kot če bi občutljiva oseba, ki je usmerjena v jezikoslovje, postala profesorica elektrotehnike.«

»Zombije rada uporabljam v svojih spletnih delavnicah in jih prikažem v najbolj nepričakovanih trenutkih. Nepričakovani dogodki in nepričakovane nagrade namreč sprožijo dopamin in to nam pomaga pri učenju.«

»Ko se učiš novih stvari, se počutiš bolje. Nevroni se ves čas pojavljajo v hipokampusu. Če ni novega učenja, metaforično rečeno hitro umrejo. Če pa si radoveden in odprte glave, se novi nevroni učijo, so zaposleni in ti pomagajo lažje se zapomniti. Učenje torej pomaga.«

»Največ užitka mi daje upanje, da lahko majhne ideje spremenijo življenje. Na turneje pa hodim tudi, ker rada spoznavam nove ljudi in kraje. Slovenija je skriti zaklad!«

»Od kod izvira matematika – smo si jo ljudje izmislili ali zgolj odkrili?«

»Zelo sem presenečena, še vedno se poskušam privaditi na realnost. Postaviti rekord je bilo zelo težko.«

»Pri številu ni konca, želela bi si poskusiti s še več ciframi.«

»Pi ni koristen le za merilne kroge, ampak se pojavlja tudi v izračunih za marsikaj, od obdobja nihanja do sile upogibanja žarka.«

»Pravila seštevanja in odštevanja moraš ohraniti v dolgoročnem spominu, medtem ko moraš v kratkoročnem spominu miselno upravljati niz števil.«

»Če za matematične operacije niso potrebni veliki možgani, bi lahko obstajali tudi novi načini za združevanje dolgoročnih pravil in delovnega spomina pri umetni inteligenci za izboljšave hitrega učenja novih problemov.«