»dosega visoko raven uprizoritve v vseh njenih elementih. Igralci natančno in disciplinirano sledijo rdeči niti, danes še kako aktualnega besedila, kar se kaže kot prava repertoarna poteza gledališča. Predstava je polna energije, medsebojne igralske povezanosti, zavzete ansambelske igre, ki da uprizoritvi potreben zagon in ritem.«
»povsem prevzela s svojo upodobitvijo Lidije, ki se sooča s težkim življenjskim obdobjem mlade ženske, ki skuša zanositi. Cecilia nas s svojo tankočutno igro popelje na vrtiljak čustev. S svojo igro nas je prepričala, očarala in začarala.«
»v predstavi ni le tretji prijatelj, temveč srce predstave. Je komični predah med napetim odnosom prijateljev in hkrati zrcalo krhkosti naših odnosov. V znamenitem monologu niti za trenutek ne izgubi jasnosti misli niti stika z občinstvom. Blaž z Yvánom preseže okvir ansambelske igre.«
»Na drugi, naturalistični strani slogovnega razpona romana, v dialogih in popisih umazane resničnosti miljeja, kjer so povedi pogosto kratke in trde, Petaros spretno poustvarja njegovo podobje in ne gladi ostrih robov.«
»onkraj vprašanj kontekstualne ustreznosti v prevodu uspešno realizira slogovne premene izvirnika, v katerem se trdi realizem življenja protagonistke prepleta s poetično, celo magičnorealistično dikcijo.«