»Pet minut smo gledali, kako beli policist pritiska koleno na vrat temnopoltega človeka. Pet minut. Ko nekdo prosi za pomoč, je treba pomagati. Policist je odpovedal na najbolj temeljni človeški ravni.«
»Dan, ko je v Kamayu pred 250 leti prišlo do prvega stika med Cookom in tamkajšnjimi staroselci, je za zmeraj zaznamoval smer naše države. To je čas, ko smo se podali na skupno potovanje, ki se udejanja na način, kot ga živimo danes.«
»Spoštovati je treba obe zgodbi in to je vse, na kar upamo, da imamo priložnost, da svojo zgodbo povemo tako, kot jo želimo povedati in se to spoštuje. Šele takrat lahko kot narod napredujemo, ko bosta obe zgodovini priznani in sprejete.«
»Bojevniki na obali so začeli kričati in jim z gestami sporočati, naj odidejo, nato so proti njim začeli metati kamenje in kopja, ki so pristali ob nogah posadke. Če bi naši bojevniki želeli zadeti katerega od mornarjev, bi to zlahka storili. A šlo je zgolj za opozorilo. A kaj so storili Cook in njegova posadka? Odgovorili so s streli iz mušket in dejansko enega od bojevnikov zadeli v nogo.«
»Razmere so alarmantne. Policija kljub vsem naporom ne more nadzorovati razmer in pomirjati. Nemudoma bi morali poklicati vojsko in uvesti policijsko uro na prizadetih območjih.«
»Večina njihovih zahtev je protiustavnih, preostale pa niso na dnevnem redu vlade, ker zahtevajo nov politični ali ekonomski model in strukturne spremembe v vladi ali pa niso finančno izvedljive.«
»Veš, da boš moral dati to čez, in nimaš izbire. Greš s strahom domov, ampak ko si star 10 let, nimaš opcije B. Saj ne boli toliko batina kot beseda. Problem je v tem, da ko se začnejo te stvari dogajati tako zgodaj in ko gledaš kasneje, ne veš več, kdo si.«
»Nasilje ni posledica revščine, bede ali pomanjkanja denarja, pri nasilju gre za zlorabo moči, ki jo imaš. Želiš dominirati nad drugimi, to pa ni stvar enega samega družbenega sloja.«
»Je večje tveganje, da se to ne bo odkrilo ali da se otroku ne bo verjelo. Ali pa po naših izkušnjah, tudi če bi otrok to komu zaupal in bi kakšna oseba to prijavila, bise pozneje postopki ustavili.«
»Travma pa dostikrat ostaja neobravnavana. Otroka umaknejo iz nevarnega okolja in ga zaščitijo, nima pa sogovornika, ki bi obravnaval travmo ali stisko, da je moral oditi.«
»Za otroka je hudo, če v življenju ne sreča neke zaupne osebe, s katero bi lahko spregovoril o tem, kar se mu dogaja. Lahko je babica, učiteljica ali trener. Ampak da je oseba, ki je priča njemu kot človeku. Drugačeostaneta otrok sam v svojem svetu.«
»Če je otrok izkusil, da je okolje okoli njega nepredvidljivo in nevarno, da nikoli ni vedel, ali se bo kaj hudega zgodilo, se bo njegov razvoj, tudi čisto nevrobiološki, naredil v tej smeri.«