»specifična, avtorsko izjemno močna in sugestivna, ki si zasluži pozornosti in izpostavitve, natančnega, poglobljenega branja, premišljevanja o poeziji in naši človeški vpetosti v krize in stiske sodobne civilizacije«
»specifična, avtorsko izjemno močna in sugestivna, ki si zasluži pozornosti in izpostavitve, natančnega, poglobljenega branja, premišljevanja o poeziji in naši človeški vpetosti v krize in stiske sodobne civilizacije«
»Tako se prava zgodba dogaja drugje, v spominih oseb, ki jih drobci asociativnega toka misli naplavijo na površje (...)«
»Gorica je potovanje skozi čas, skozi vojne, skozi države, je zgodba o identiteti, pripadnosti, boju za medčloveško spravo, ki napram absurdnim političnim dejanjem skozi 20. stoletje do danes predstavlja resnično, otipljivo življenje«
»Je predvsem njegov lastni jezik, ki se razpira v različne govorne registre, spaja z govorico ljudi, ki jih je srečal in jih srečuje na svoji življenjski poti, predvsem pa se v povezavi z naravo rodnega Prekmurja razpira mitološkim svetovom, legendam in bajkam«
»Lahko pa, kot je pred desetletji zapisal veliki mag Heiner Müller, s svojim upiranjem samoumevnemu uprizarjanju prinesejo gledališke presežke, predvsem pa je njihovo branje pretežno presežni užitek, ki nas ne pusti indiferentnih.«
»Kako zlahka se nestrpnost in nasilje, ki nosita izjemno težo in kompleksnost, (re)producirata in vpijata v življenje.«
»Njegov drzen, svež in luciden pesniški projekt se po oceni žirije upira vsakim opredelitvam ter bralca potiska do roba sveta, ravnine in jezika, da se lahko ozre in od daleč vidi krhko naravo naših konstrukcij.«
»Povrhu vpeljuje izjemno precizno, 'dvosmerno' kompozicijo verza, ki bralca popelje v izrazito odprt tekst, v katerem sta njegovi domačnost in gotovost hipoma 'razseljeni'.«
»Prostor sred križišč z mojstrskim obvladovanjem pesniškega jezika, natančno razporeditvijo pesmi, s tehtnimi in nenaivnimi eksistencialnimi vprašanji intimistično tematiko povzdigne na raven univerzalnosti.«
»Je praznik ustvarjalnosti, bogata, nebrzdana paleta brezmejnih – tako hudomušnih kot melanholičnih – pesniških podob iz različnih časov, koncev in krajev, mojstrsko ujetih v jambske štirivrstičnice.«
»Gre za eno izmed tistih redkih vrst 'objektivistične' poezije, ki takoj osvojijo s svojo jezikovno svežino, drznostjo in prodornostjo – predvsem pa s humorjem.«
»S tem bodrilno nagovarja tako dogmatika z ukoreninjenimi privzetimi prepričanji o življenju in svetu kot čuječega potohodca, ki se v prelomnem času duhovnega prebujanja človeštva 'iz sanj o trdnosti materialnega sveta' na novo rojeva v samem sebi 'v svetlobo višjega razumevanja' in postaja opolnomočen v biblijskem pomenu besede.«
»Goljeva proza 'ni izpisana zgolj v realistični maniri, ampak nase opozarja tudi njena forma, pa naj gre za mutiranje kratke zgodbe v smeri poezije, v smeri dramskega dialoga, v katerem vloge niso več razvidne, ali pa v smeri intenzivnosti pripovedi, izpisane v enem odstavku'.«
»Kronike, sicer napol novinarski in zgodovinski žanr, v tokratnem primeru gre za poudarjeno živahno in razgibano osebno zgodovino, so tako dražljiva, kompozicijsko spretno izpisana poročila o popotniku skozi fenomene sveta, ki jih dobivamo v gladkem in artikuliranem prevodu prevajalke, ki so ji tudi posvečene.«