Ključna beseda: esejistika

»Mogoče bi moral dati naslov Zakaj sploh še pisati.«

»Naslov knjige je Zakaj pisati. Mogoče bi moral napisati naslov Zakaj sploh še pisati, in sicer zato, ker literatura nima več tiste vloge, ki jo je imela včasih.«

»Seveda literatura ima stik s politiko, ampak ne s političnimi programi, ampak z zgodbo, z metaforami, s simboli, z medčloveškimi odnosi in zapleti sproža v bralcu razumevanje družbenih razmer in izraža neko globljo resnico o svetu in posamezniku.«

»Zdi se mi, da nastaja neki rez – zaradi pohlepa izginja temeljna, globoka vsebina Evrope.«

»Zdi se mi, da le literatura to lahko stori. Nekoliko obupujem nad političnimi možnostmi, ki se zmeraj zataknejo ob medsebojnih konfliktih.«

»Mogoče so se zgodile prehude stvari, da bi bili ljudje sposobni nekega sočutja, empatije.«

»Ne verjamem, da literatura lahko direktno spreminja svet, lahko pa se na intimni ravni dotakne ljudi.«

»Zdi se mi, da je prišlo do neke majhne sprave tudi ob romanu To noč sem jo videl.«

»to ni slabo, pravzaprav je zelo dobro«

»na tej točki se pričnem dolgočasiti«

»Kriterij kakovosti besedila je bil zame vedno: se bodo v glavi pojavile blodnje ali ne. Vsak dober stavek v glavi vodi vedno tja, kjer tisto, kar izzove, s sabo komunicira drugače kot pa z besedami.«

»Svoj lastni jezik podržati pred očmi tujega jezika vodi do nenehno pritrjevalnega odnosa, do neutrudljive ljubezni.«

»Sovražniki, pozor: najhujše se je zgodilo. Mojega očeta ni več. Moja norost je zdaj razgaljena.«

»suveren esejistični glas«

»sočna in dostopna avtobiografska pisava, ki o svetu in življenju spregovori skozi svetovljansko duhovitost«

»Ob nagradi najprej pomisli na Marjana Rožanca in na svoje predhodnike. Nagrada mu veliko pomeni.«

»Esejistika se mu namreč zdi 'tista najbolj neposredna zvrst, kjer lahko že na začetku poveš svoje mnenje, izraziš svoje stališče in ga vkomponiraš v čas'. Hkrati lahko 'uporabiš vso artilerijo svojega spomina', saj gre tradicionalno za odprto formo, ki dopušča tudi kakšne iracionalne, poetične vložke.«

»Nam 'izstopi' iz vsakdanjosti, utečenosti in navajenosti velikokrat v literaturi omogočijo drug pogled oziroma perspektivo in za to si je prizadeval tudi v esejih.«

»Čaka na ugoden trenutek, da ga tema sama najde v naključnih situacijah, nato pa 'zažene motor'.«

»Knjiga esejev nastala v času negotovosti, ko je na lastno pobudo izstopil iz redne službe. A ta negotovost je bila, kot je dejal, nujna, saj prej 'ni reflektiral nekaterih stvari'.«

»Vendar tudi ni mogla, saj bi jo moral potem napisati z opombami in te opombe bi bili ti eseji.«

»Humor se zgodi, če se ne zgodi, ga pa ni.«

»Eni izpadejo smešni, eni pa hočejo biti smešni. In tisti, ki hočejo biti smešni, so včasih zelo naporni.«

»Lahko se igram, lahko sem samoironičen, kar je zelo redka lastnost pri nas.«

»Esej kot literarna zvrst mi omogoča ogromno prostora.«

»Lahko vzameš kar koli iz življenja, vse lahko uporabiš in to je fantastično.«

»Samoironija na Slovenskem žal nima veliko prostora, pa bi ga morala imeti, ker to je najbolj zdravilna ironija.«

»Srž večine zbranih esejev je slovenski jezik in odnos Slovencev do jezika.«

»Pisanje je prepleteno z avtorjevimi osebnimi družbenimi komentarji, ki so izraženi na tako izviren način, da postajajo ponarodeli.«

»O športu pišeta tako, 'da občutimo igro, tovarištvo, eleganco nogometnega gola (Rožanc) in meta na koš (Babačić).'«