»Ko je Kafka sam bral na glas, je njegov humor prišel do izraza. Tako smo se na primer njegovi prijatelji precej nezadržano smejali, ko nam je prvič dovolil prebrati prvo poglavje Procesa, in on sam se je smejal tako močno, da so bili trenutki, ko ni mogel več brati. Osupljivo, če pomislite na strašno resnost tega poglavja.«
»Kafka je avtor paralakse, paralaksa je zamik perspektive. Pogledamo z ene perspektive in vidimo ta turobni, klavstrofobični univerzum, iz katerega ni nobenega izhoda. Če samo malo zamaknemo perspektivo, vidimo komedijo in Kafko kot smejalca, ki ne more nadaljevati z branjem prvega poglavja Procesa zaradi tega, ker ga premaga smeh.«
»Ponosen sem, da lahko danes – ne samo v Sloveniji – govorimo o tem, da živimo v demokratični družbi, kjer lahko vsak protestira in proti nikomur ne uporabljamo ne policije, še manj vodnega topa ali solzivca.«
»70.000 ljudi lahko zdaj računa na ukrepe iz tega zakona, po drugi strani pa so bile tudi dvignjena pokojnine za 8,8 odstotka, kar je največji dvig pokojnin po letu 1995.«
»Najpomembnejše simbolno dejanje danes pa je gotovo priznanje Palestine, kot članica Levice, kot njena koordinatorica, kot človek, kot Evropejka, Slovenka, kot nekdo, ki si je zavzemal za to in tudi naša stranka, politika, civilna družba mnogo let, sem ponosna, da sem del koalicije, ki je zbrala pogum in odločnost, da je priznala Palestino kot suvereno in neodvisno državo, da je dala podporo palestinskemu ljudstvu, trpljenju ljudi, otrok.«