Ključna beseda: obletnica

»Rojen sem v Beogradu, a kljub temu čutim povezanost s svojimi koreninami.«

»Praznovanja bodo poudarila moč in lepoto raznolikih perspektiv in identitet.«

»Želim in upam, da bo društvo vendarle sodelovalo.«

»Se moramo potruditi 30. obletnico razglasitve in obrambe naše države praznovati vsi, skupaj in povsod po naši domovini.«

»Upam, da bomo razumeli priložnost, ki nam jo daje letošnja 30-letnica države, da se povežemo in v času tega praznovanja nekako pozabimo ali za trenutek odstranimo razlike, ki so med nami, in da se spomnimo razlogov, zakaj smo skupaj, ker je med nami več tistega, kar nas povezuje, kot je tistega, kar nas ločuje.«

»Ne verjamem, da gre za prepoved zaradi pandemije. Po mojem mnenju je to politični pritisk.«

»Skrbi me, da smo za vedno izgubili pravico do bedenja.«

»Po vsem svetu ima leto 365 dni. A na Kitajskem vsako leto en dan zavestno pozabijo.«

»Tudi mi smo nekoč preskakovali dni na koledarju, a smo si prizadevali razjasniti preteklost. Upam, da bo to nekega dne zmogla storiti tudi Kitajska.«

»Zdravstveno zavarovanje pomeni varnost tudi takrat, ko smo zaradi zdravja v stiski, ko ne moremo poskrbeti zase in za svoje najbližje. Takrat, ko smo najbolj ranljivi in najbolj sami. Ponosni smo na 130-letno tradicijo zdravstvenega zavarovanja v naših krajih.«

»Staranje prebivalstva, nove zdravstvene tehnologije, nova zdravila, vse to pritiska na odhodke.«

»Zagovarjamo več sredstev za zdravstvene storitve in manj za tisto, kar niso, več bo moral prispevati proračun, tudi enakomernejša obremenitev zavarovancev glede na njihove prihodke je nekaj, kar je treba narediti.«

»In iščemo raje rešitve v tej smeri, da bodo določene storitve, ki so res potrebne za prebivalca in si jih težko privoščijo, plačane v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.«

»Živimo v podobnih časih kot leta 1930? Če pogledamo, kaj se je zgodilo v 30. letih – vzpon karizmatičnih voditeljev, ki so uporabili moč sovraštva, da so razdelili skupnosti in se spravili na druge.«

»Moj poklon žrtvam napada na Wielun. Moj poklon poljskim žrtvam nemške tiranije. Prosim vas za odpuščanje.«

»V zadnjem času vidimo celo obujanje imperialističnih teženj v Evropi, poskuse spreminjanja meja s silo, napade na druge države, zavzemanje ozemelj in zasužnjevanje prebivalcev.«

»Kdo bi si mislil, da se bo druga svetovna vojna začela s takim grozljivim in barbarskim dejanjem /.../, ki dejansko ni bilo vojaško dejanje, ampak teroristično dejanje, napad na običajne ljudi.«

»Ne smemo pozabiti na drugo svetovno vojno, pa čeprav njene priče odhajajo /.../ ker ne smemo dopustiti, da bi se to, kar se je zgodilo v Wielunu in pozneje v številnih poljskih mestih, še kdaj ponovilo.«

»Hvala vam za vašo navzočnost tu /.../ da se bodo Nemci lahko podučili o tragediji Wieluna in njegovih prebivalcev in kako je bil videti začetek druge svetovne vojne.«

»Moramo spregovoriti o teh izgubah. Moramo zahtevati resnico in moramo zahtevati odškodnino.«

»Nihče se ni boril z več hrabrosti, odločnosti in pravičniškega besa kot Poljaki.«

»Hrvaška mora postati država blaginje in svobode, v kateri se cenita življenje in človek, ne pa osebni interesi, prazne obljube in prepiri, ki krepijo brezup in delitve.«

»Vojna končana, obrnimo se v prihodnost.«

»Za dom spremni, trikrat, za naše mrtve in za našo neodvisno državo Hrvaško.«

»Samo pravica, ki temelji na resnici, bo lahko žrtvam dala mir in spokoj ter zacelila rane njihovih svojcev.«

»Vendar zavedajmo se, da so mikrobi, ki so sprožili infekcijo, ponovno v krogu: to so politično sovraštvo, nestrpnost, nacionalno izključevanje, iskanje grešnih kozlov, mit o neposrednem odnosu med poglavarjem in ljudstvom, pri čemer reprezentativne institucije preprosto preskočimo, neobzirnost zaradi porazdelitve in ravnovesja med oblastmi, rasizem. Popolnoma neplodno je, da se sprašujemo, ali ima organizem naše demokracije dovolj protitelesc. Če smo danes tukaj, ni samo za to, da bi obeležili preteklost, pač pa za to, da ponovno potrdimo naša civilna prizadevanja v sedanjosti.«

»Pomembno je, da tudi različna stališča povemo strpno.«

»Zdaj priložnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da zlasti zaradi preizkušenj, ki so pred nami, okrepimo tisto, kar je bistvo evropske ideje in si prizadevamo za vse, kar nam je skupno v korist miru in blaginje za prihodnost naših otrok.«

»Gre za pomemben dogodek za obe narodni manjšini.«

»Narodni dom ni samo 13. julij 1920, ampak tudi 13. julij 2010, ko so ga obiskali predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške.«