Ključna beseda: odklop

»Odklop od dela pravzaprav nima negativnih posledic.«

»Najpogostejša pozitivna posledica je zadovoljstvo z življenjem, pa tudi manjša obremenjenost in z delom povezan stres.«

»Pravica do odklopa ne prinaša negativnih posledic, ampak pozitivne, predvsem večje zadovoljstvo z življenjem, manjšo obremenjenost in z delom povezan stres.«

»Včasih imamo sami težave in se ne znamo umakniti od elektronskih naprav.«

»Razmejiti je treba naš delovni del dneva od dela, ko smo prosti, pa tudi od počitnic in dopustov.«

»Percepcija delavk in delavcev je, da če bodo dosegljivi, bodo tudi učinkovitejši, bolj storilni, pridni, z drugo besedo dobri delavci.«

»Če je delavec oziroma delavka nedosledna v odklapljanju od dela, to vodi k nihanjem razpoloženja.«

»Obstajajo službe, kjer strežnikov in elektronske pošte ne morejo izklopiti.«

»Oprosti, si poslal mail, ampak saj poznaš pravico do odklopa in odgovoril ti bom čim prej, kot bo mogoče v svojem delovnem času.«

»Zato nismo uporabljali enakih smernic za vse, ampak smo predpisali, da imajo podjetja eno leto časa, da zagotovijo pravico do odklopa.«

»Ko je zaposleni spet prisoten, ga prejme in takrat prebere.«

»Na žalost smo prišli do tega, da večina zaposlenih te pravice več nima.«

»V javnem sektorju imamo že pripravljen predlog za negospodarske dejavnosti, kjer bomo to uredili in to tudi predstavili.«

»V podjetjih bo pregledoval ali so zagotovili pravico do odklopa in delodajalcem predlagal kako lahko to storijo.«

»S tem bi radi na ministrstvu za delo ljudem vrnili prosti čas.«

»Pravica do odklopa se uvaja po celem svetu, a je Slovenija med prvimi.«

»Smisel je verjetno v tem, da je ta pravica nekje natančno zapisana. Saj veste, vsi smo nagnjeni k temu, da hitro vprašamo, kje pa to piše. Takšen zapis v zakonu gotovo ne škoduje, poleg tega pa bomo o tem veliko govorili in morda bo kakšen delodajalec bolj ozavestil to delavčevo pravico.«

»Pričakujemo, da bodo delodajalci spoštovali slovensko zakonodajo, in sicer zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da morajo delodajalci ukrepe, ki zagotovijo pravico do odklopa, določiti v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju, in sicer na način, ki odgovarja razmeram v podjetju.«

»Odgovor je ne, ne rabijo biti, zakonodaja tega od nas ne zahteva. Ampak seveda so pa tehnični ukrepi tisti, ki so najzanesljivejši.«

»Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe.«

»Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom.«

»Da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela.«

»Brez sklenjenih pogodb dobavitelji ne morejo zagotoviti elektrike in plina. Brez pogodb sledi odklop od omrežja.«

»Da se to ne bi zgodilo, naj odjemalci vložijo vse napore, da sklenejo pogodbo z dobaviteljem.«

»Če je le mogoče, predlagam, da si v času letnega dopusta onemogočite dostop do službene pošte na pametnem telefonu in tablici, prenosni računalnik pa pustite v pisarni. Le tako se je mogoče resnično odklopiti in ne misliti na službene obveznosti.«

»Da preklopi iz vloge nepogrešljivega zaposlenega v uživaškega dopustnika. Ni pa vedno lahko, saj se tudi dober počitek ne opravi sam od sebe. Je pa sproščujoč dopust vsekakor najbolj zdrava poslovna ideja.«