»Danes se je od nas po težki bolezni za vedno poslovila naša draga Anita. Zapustila nam je neprecenljivo dediščino v obliki prepoznavne in zaupanja vredne humanitarne organizacije in srčno si želim, da bomo v sodelovanju še naprej zasledovali njeno poslanstvo, širili njene vrednote sočutja, spoštovanja in odgovornosti za šibkejše ter bili tu za otroke, mladostnike in družine v stiski.«
»Ne znam drugače živeti, ker od prvega zavedanja sebe živim tako. Ves čas sem skrbela za nekoga, kot otrok za odrasla starša (njen oče je bil slep, mati pa slabovidna, op. a.), tudi za druge odrasle slepe in slabovidne. Ta moja pot je šla ves čas tako, potem sem pomagala sošolcem, ves čas sem vpeta v podobne zgodbe. Mar mi je za človeka, ki ne zmore toliko. Večkrat rečem, da vsi, ki zmoremo, smo odgovorni do tistih, ki ne zmorejo, in jim moramo stati ob strani.«
»Ne vem, kako bom živela brez tebe, vendar se bom potrudila, da boš tam zgoraj vesel zame in ponosen name. Ne vem, ali mi bo to uspelo ali ne, ampak poskusila bom.«
»Bili smo več kot le soigralci. Smo družina. Toliko je za povedati, toda zdaj si bomo vzeli trenutek za žalovanje in predelali to nepojmljivo izgubo. Sčasoma bomo povedali več, če in ko bomo sposobni. Za zdaj smo v mislih z Mattyjevo družino, njegovimi prijatelji in vsemi, ki so ga imeli radi po vsem svetu, in jim izražamo ljubezen.«