»Dekle, obljubljeno soncu. Bosanske, hrvaške, makedonske, slovenske in srbske ljudske pravljice dokazuje, da ljudske pripovedi niso zastarele – so razburljive, raznolike in vsekakor niso namenjene le najmlajšim otrokom.«
»Seveda, pravljice so še kako poseben izziv, sploh, ker so mladi najzahtevnejše občinstvo, tako da otroške predstave, pravljice in sinhronizacije risank - vse to je meni vedno zelo velik užitek, ker me peljejo nazaj v otroštvo, predvsem pa zbudijo v meni tisto nekaj otroške energije.«
»Skoraj nikdar se nisem družil z drugimi dečki … imel sem doma dovolj igrač, ki mi jih je naredil oče; bil sem čudno sanjav otrok in sem pogosto hodil s trdo zaprtimi očmi, da so navsezadnje mislili, da slabo vidim, čeprav je bil pri meni ravno ta čut posebno dobro razvit.«