Ključna beseda: pravljice

»Mladi si izposojajo predvsem to, kar je obvezno za šolsko branje, sledijo stripi.«

»Velika motivacija, da se otroci navdušijo za branje, so po besedah knjižničarke še vedno knjige čarovniškega vajenca Harryja Potterja.«

»Mogoče zaradi tega, kako se včasih iz strašnega, grdega izcimi nekaj lepega, rahlega, ki pa na koncu tudi propade.«

»Gre za eno zelo samosvojo posameznico, ki je tudi skozi svojo literaturo zelo natančno kazala, da ima svojo pot in da se ne bo nikomur uklonila, ne moškim, ne patriarhatu, ne pravzaprav človeštvu na neki način, in mislim, da tudi v teh negotovih časih, ko vsak dan poslušamo grozljive novice o vojni in nasilju, je pravzaprav njena poezija, njen opus več čas naperjen proti nasilju, predvsem proti nasilju nad najšibkejšimi, nad otroki, ženskami, in mislim, da je to ena lepa nota, ki nekako kaže tudi Svetlano in njeno veličino in njen humanizem.«

»Ko gre (pesem) skozi devet filtrov, ko je izčiščeno, takrat napišeš to. Ko je pesem narejena, jo zapišeš. Počakaš, da odzveni v tebi, takrat jo zabeležiš.«

»Za prvim vogalom je zlo, to spoznavajo že otroci.«

»Tako kot jaz vidim.«

»se s pravljicami Ele Peroci po drugi svetovni vojni pojavi v slovenski otroški literaturi svet, ki za predvojno otroško in mladinsko literaturo ni zelo značilen: pripovedovalka se izrazito postavi na stran otroka in njegove domišljije«

»Ela Peroci v slovensko otroško literaturo ni vpeljala izrazito samo mestnega okolja, ampak tudi nekatere pripovedovalske postopke, ki so jih v literaturi začeli zares uporabljati šele precej pozneje, šele v postmodernizmu (avtoreferencialnost, pripovedovalčevo vpletanje v pripoved z lastnimi komentarji ipd.)«

»Lahko bi rekli, da je ustvarila izvirno različico sodobne pravljice, zajemala je iz doživljajskega sveta sodobnega otroka, ki z lahkoto vstopa v domišljijski svet, in se hkrati dotikala tudi njegovih stisk. V teh svojih realističnih drobnih črticah se je dotikala tudi iracionalnega sveta. Otrokovo igro na meji med resničnostjo in iluzijo je rahločutno vpletla v v čudovit literarni svet, po katerem jo vsi poznamo.«

»Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.«

»Ko je učitelj napisal na šolsko tablo naslov spisa, ki naj bi ga napisali v šoli ali doma, se je v meni utrnil trenutek pravljičnosti.«

»Pravljični svetovi se mi zdijo pomemben del otroštva in življenja vsakega od nas.«

»Eden najbolj luštnih dedkov, kar jih pozna.«

»Nekatere z živalskimi, druge s pravljičnimi, tretje s človeškimi liki.«

»Člani komisije si želimo, da bi se to lepo početje zavleklo tudi globoko v mirnejše čase.«

»Zajca, ki odbira zdravo korenje na en kup, na drugega pa odlaga nagnitega, preseneti lisica, ki mu ponudi pomoč.«

»Mogoče je pa ta svet bolj čuden, kot se zdi.«

»Prejšnjim raziskovalcem in zapisovalcem gre velika zahvala, je poudarila, da danes 'beneško, rezijansko, koroško, porabsko pripovedno izročilo bogati tudi našo skupno nacionalno pravljičarsko malho'.«

»Jedro knjige Pravljične poti brez meja je izbranih 52 ljudskih pravljic in povedk, 'ki rušijo meje in premagujejo čas'.«

»Srečna zvezda visi nad menoj. Tisoči bi si jo zaslužili bolj kot jaz; pogosto ne morem razumeti, zakaj sem bil izmed mnogih jaz izbran. Toda če bi ta zvezda kdaj zašla, pa čeprav ta trenutek, bodi tako – še vedno lahko rečem, da je sijala in da sem dobil velik delež.«

»Gre za proces, za potovanje, kakršno naredita Mala morska deklica in Grdi raček. Ves čas smo hoteli ohraniti občutek nenehnega gibanja.«

»Podpisal se je po več kot 200 pravljic; med njimi so Mala morska deklica, Grdi raček, Deklica z vžigalicami in Cesarjeva nova oblačila.«

»Dragocene kamnine, ki zanemarjene ležijo ob stranpoteh filologije, prepuščene volji nabiralcev, da jih vzamejo.«

»Modernizacija bi lahko uničila bogato kulturno dediščino Anatolije.«

»Venček kratkih, drobnih, domačih pravljic«

»Seveda, svet se zdi raven, pa skoraj vsi vemo, da je ravnina le optična prevara, ki jo človekovi možgani težko razumejo.«

»Štirinajst zgodbic za lahko noč je nastalo v tistih davnih večerih, ko je bil avtor na vrsti, da sinu pred spanjem prebere pravljico. Zgodilo se je, da pri roki ni bilo primerne knjige, takrat si je avtor pomagal s svojo domišljijo in plišastimi igračami, ki so sinu ponoči delale družbo.«

»Na začetku se mi je sicer zdelo, da se s tem kar precej omejujem, a zdaj, po več kot tridesetih prebranih pravljicah, me ta izbira celo veseli.«

»Dobra pravljica otroka doživljajsko obogati.«