»Igraš glasbo, najprej to, kar ti čutiš, in če to nekdo drug začuti, potem imaš srečo. To je po mojem to. Mogoče moraš imeti srečo, da to, kar je tebi všeč, da se dotakne drugih ljudi.«
»Včasih je prišel sam, brez povabila. Imel sem koncert in naenkrat se je pojavil na njem. To so bili časi, ko sem šele začenjal resno koncertirati, on pa je prišel kot velika zvezda, da bi povečal sloves mojega koncerta.«
»Kot otrok sem na Japonskem obiskovala tempelj in svoje želje zapisovala na tanke trakce papirja, ki sem jih privezala na drevesne veje. Od daleč so bila ta drevesa videti, kot da jih krasijo beli cvetovi.«
»Zelo sem ponosna, da je to taboriščno izkušnjo zarisal in na novo napisal mlad fant, to bi bilo za Borisa Pahorja največje darilo. Nagovarjal je mlade in mladi so nagovarjali njega.«
»Pripravljam knjigo risb, skic v rdeči okri, ki so pomembna, zahtevna dela. Morda sem bila razvajena, a še vedno delam, še vedno se mi zdi, da imam veliko povedati, in upam, da bom imela še čas, da dosežem vse, kar sem si želela.«
»Izjemni pričevalec zaznamovanega stoletja, borec za svobodo, glasnik ljubezni kot temeljne življenjske sile, zavezan svojemu narodu in resnici, duhovit in oster hkrati, ki živi s Trstom in mesto v zalivu z njim, vse najboljše, dragoceni učitelj in prijatelj.«
»Boris Pahor se uvršča v sam vrh velikih Slovencev in velikih Evropejcev. S svojo kulturno razgledanostjo, s svojimi izkušnjami, s svojo premočrtnostjo in načelnostjo nas spominja, opominja in spodbuja, da so vrednote, za katere je še kako vredno živeti in se zanje boriti.«
»Tisti požar pri nas v Trstu in vse, kar se je iz njega rodilo, je nastalo pri nas. Mi smo bili v Evropi najbolj žalostni, ko so nam požgali kulturni dom. In potem smo imeli fašizem, nacizem in diktaturo komunistično.«