Ključna beseda: slikarstvo

»Pred njimi je lahko pobegnil samo z risanjem in risal je brez prestanka.«

»Pred njimi je lahko pobegnil samo z risanjem in risal je brez prestanka. Grozote je obglavil le tako, da jih je upodobil, ali pa z molitvijo.«

»Močan vizualni potencial in vsebinska enigmatičnost«

»Tudi letos za najpomembnejšo nagrado velja grand prix, ki jo podeljujejo Obalne galerije Piran.«

»Celo poletje nisem počela ničesar, razen da sem čakala, da bom spet to, kar sem.«

»Že leta 1877 so otroci prinesli vaškemu učitelju Peruzziju prve najdbe – zapestnice.«

»Ta piknik je ena od možnosti, ki jih lepa okolica in pa dejstvo, da so na tem kraju živeli ljudje že pred več kot 3000 leti, dajeta za razvoj turizma na Vačah.«

»Raziskovalna dejavnost dr. Franceta Starèta v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila izjemnega pomena tudi za Posavje in za Posavski muzej Brežice.«

»Vsaj na videz se nam zdi, kot da je France Starè zasnoval razvoj svojega osebnega stila na podlagi proučevanja slovenskega slikarstva.«

»Ko je pričela pred kakimi petnajstimi leti njegova sila pešati, je začel posnemati sam sebe, svoja dela.«

»Dobra ali neugodna presenečenja mi dajo polet iskanja novih ustvarjalnih poti, nezavedno pa vseeno deluje moje telo, velikost roke, dolžina roke, debelina trebuha, ramena, obračanje vratu, zapestja, višina slikarske podlage, višina mize, velikost platna, oblike lopatice.«

»Slikarjev barvni svet je optimističen, vedno v bohotni rasti, v svojih napetostih in magmatskih valovanjih lahko katastrofičen, a vedno ploden, obetajoč, intenziven – odraz ustvarjalnega nemira.«

»Slikarjeva dela izžarevajo optimizem in v divjih vrtincih barv spajajo moč narave, starodavne rituale in lokalno mitologijo z intimnimi svetovi.«

»Brez pretiravanja ga lahko štejemo za pionirja moderne.«

»Bil je tudi prvi slikar, ki je upodobil smeh ali nasmeh, kar prej pri portretiranju ni bilo dovoljeno.«

»Ta metoda ni odraz zgolj slučajnega delovnega procesa umetnika, nasprotno, v njej leži kleč problema, s katerim se slikar v razstavljenih delih ukvarja.«

»Slika je en medij od mnogih. Ima sicer zelo dolgo in močno zgodovino, ampak prav zato je treba raziskovati in premišljevati, kaj natančno lahko pokažeš in poveš s sliko.«

»Preobraža in modificira motivna izhodišča, rituale in premise zasidrane ikonografije, ki so mu izziv za premislek o transformaciji umetniške izjave skozi čas.«

»Gosto pretkane površine platen in listov dobitnika nagrade Patrika Dvorščaka pogledu ne dovolijo, da bi se predolgo mudil na enem mestu.«

»Oblikotvorna manifestacija, kot posledica vsakdanjih dejanj, je po mnenju kuratorke bistvo pripovedi prostorske postavitve enajstih glinenih figur, ki jih v prostor umestila Lana Pastirk.«

»Notranji prostori njenih slik so simbolna paralela intimnemu delu zavesti (in podzavesti), ki je le naš in katerega le del želimo in zmoremo deliti še s kom.«

»Težava takih esejev je, da si človek o sebi zlahka misli preveč. Ali pa premalo.«

»Moje misli v naravi živijo.«

»Z naslovi svojih del želi nakazati, v katero smer razmišlja in hkrati umetniško deluje. Zdi se ji, da s svojimi deli ustvarja nekakšne vzporedne svetove.«

»Do konca ne veš, kako se bo izcimila tvoja ideja, presenečenja so lahko tako negativna kot pozitivna!«

»Bila je snovalka inovativnih grafičnih postopkov v tehniki barvne jedkanice, ki si jih je zamislila sama – ti so bili njena umetniška skrivnost – in je z njimi pritegovala svetovno grafično javnost. Ko se je nehala ukvarjati z grafiko, si je to vedenje želela deliti.«

»Tudi to, da je okoli leta 1974 prenehala z razstavljanjem slikarskih del, je bila verjetno posledica reakcij slovenske kritike na njeno slikarsko delo. Nesprejemljivo se je zdelo, da nekdo ali še bolj neka umetnica, v kontekstu visokega modernizma, goji perfekcionizem slikarskega metjeja. Mislim, da je vidik avtocenzure kot posledice različnih okoliščin vplival na to, da ni naredila tega zanjo drznega koraka.«

»Moja ambicija je pravzaprav slikanje poleg grafike. S sliko se zajame več. S sliko lahko razgrneš celovit odnos do življenja, do motiva. Zato je grafika učinkovitejša, prav zaradi svoje omejenosti.«

»pomenljivim narativnim in hkrati neko latentno ekspresijo prežetim umikom v svet, ki je daleč izven resničnosti, torej ni aristotelska imitacija narave, a se zmore, če ga umetnik zna povezati, se torej navezati nanj, da dobi nov, lahko tudi paradoksalni predznak, razsežnost, ki bo, kot si jo zamišlja naš slikar, dosegla raven samozadostnosti, seveda pa nikoli dokončnosti, kot je platonska definicija predstavitve sveta idej«

»zahteva samega umetnika, zastavljenega njemu samemu, ante ali post festum zgodbe na platnu – ki ga oživlja, lahko tudi preoblikuje v drugačno usmerjeno pozicijo in ki jo v tej fazi postavlja v branje gledalcu, opazovalcu in hkrati odjemalcu, če tako definira občinstvo samega sebe«