»vedno hipne podobe, vzete iz njegovega realnega doživetja in občutenja, ki mu nepričakovano pridejo naproti in ga nagovorijo, da jih ponotranji, avtorsko preoblikuje v njegovi likovni maniri in jih prenese na platna.«
»Vseh faz niti ni mogoče natančneje orisati, saj je Jemčev opus res obsežen, gotovo pa je, da se je prav v vsaki od njih izmojstril ter z gesto, barvo in svetlobo ustvaril prepoznaven likovni svet, ki živi zlasti v slikah velikih formatov.«
»So svojstvene mojstrovine, ki gledalca z lahkoto zapeljejo na pot, Jakšetov način izraza pa temelji na jasno prepoznavni figuralnosti, a hoteno nerazjasnjenih figurah. Z nevsakdanjimi uprizoritvami dogodkov, brezčasnih stanj v nenavadnih okoljih delujejo Jakšetove slike kot nekakšna psihedelična imaginacija.«
»Kot poje pesnica Brina Štempe Žmavc v pesmi Sledi, je tudi Klanjšček želel za sabo pustiti svojo sled, napisati svojo pesem, narisati svojo sliko, odtisniti svojo misel in na ta način duši omogočiti, da zadiha in spregovori.«
»Kot poje pesnica Brina Štempe Žmavc v pesmi Sledi, je tudi Klanjšček želel za sabo pustiti svojo sled, napisati svojo pesem, narisati svojo sliko, odtisniti svojo misel in na ta način duši omogočiti, da zadiha in spregovori.«
»Risba in slika sta še vedno tista vsakdanja in dostopna medija, ki omogočata svobodno gradnjo novih, še neznanih svetov, ki so lahko popolnoma fiktivni in nimajo prav nobene reference na dejanske podobe in situacije v stvarnem svetu.«
»Weinbergerjeva slikarska dela so v tem pogledu skoraj objektivistične narave, saj z njimi ne podaja neposrednih ugotovitev in ultimativnih izjav o morebitnih prihodnostih življenja na planetu, ampak preprosto opazuje in na samosvoj način upodablja svojo vizijo in fantazijo zemeljskega življenja, v sedanjosti in prihodnosti.«