Ključna beseda: sočutje

»Ne najdem drugih primernejših besed, kot sta neizmerna sočutje in srčnost, ki opisujeta vaše opravljeno delo.«

»Humanitarnost ni le odgovornost, temveč najlepše izražena oblika človeškega sočutja.«

»Leto, ko smo v Sloveniji ženske skočile daleč in splezale visoko. Najprej Urša Bogataj in Janja Garnbret, za njimi ženske v politiki.«

»Letos nas je zapustil veliki Boris Pahor, človek, ki je videl največje strahote 20. stoletja in pred njimi svaril v 21. stoletju. A so ga številni preslišali. Premnogi so letos premladi umirali zaradi vojn in nasilja ne le na vzhodu Evrope, tudi drugod po svetu.«

»Požar na Krasu je uničil rastje na Krasu, a prinesel spoznanje, da v vsakem od nas lahko zraste nekaj velikega. Spoznanje, kako solidarni in srčni smo. Prinesel spoznanje o velikem srcu v sicer geografsko majhni državi.«

»Ne vem, ali se kot družba zavedamo, da vse, kar vlagamo v sočloveka, on vrne ne le enkrat, trikrat, večkrat. Če tega ne zmoremo, pa naj vsaj ne sodimo.«

»Če hočemo ali ne, bivamo z drugimi.«

»Vprašanje, kako spremeniti odnos do sveta, ki je bilo včasih bolj osebno, duhovno vprašanje, je zdaj pravzaprav postalo eminentno politično vprašanje.«

»Včasih se pošalim, da so prej kristjanom očitali apokaliptično mišljenje, ker je krščanska eksistenca vedno v pričakovanju 'konca časov'.«

»Samoomejevanje je odpoved, in to je predvsem duhovno dejanje, duhovna vaja.«

»Od tega, katerega partnerja bom našel, do diagnoze, ki jo bom morda dobil.«

»Predvsem je sočutje. Ker dandanes imajo ljudje zaprto srce.«

»Opera je zanimiva zato, ker je zelo aktualna v smislu odtujenosti. Zdi se mi, da družba vse bolj kaže egoistične vzgibe.«

»V značilno izčiščenem minimalističnem slogu, v katerem ne izvemo, ne kdo so osebe, ki jih spremljamo, ne kje so, ne pred čim bežijo, Arne Lygre v drami Izginem mapira pokrajino sočutja.«

»Lygre ne želi biti patetičen, njegovo besedilo je ostro in hladno, bridko v premišljanju odnosov med posamezniki.«

»Deluje namreč skorajda brezčuten, ko portretira podobe katastrof, ki smo jih danes verjetno še mnogo bolj vajeni, do njih še mnogo bolj indiferentni.«

»Ali pač? Morda pa tudi mi, tako kot Jaz, nevede drsimo v globoko blato, iz katerega se ne bomo več mogli izvleči.«

»Utrujenost od pandemije bi bilo treba jemati resneje.«

»Veliko ljudi je preobremenjenih zaradi te pandemije.«

»Moramo razumeti, zakaj se ljudje vedejo, kot se, tudi iracionalno.«

»Vsak od nas je v tej grozljivi pandemiji kaj izgubil.«

»Ko prisluhnemo bližnjim, bi morali odpreti slovarje.«

»V najtežjih časih so dozoreli najplemenitejši ljudje. Naj to velja tudi za nas. Naj ta preizkušnja prečisti v nas vse negativno, vse grešno, da bomo skozi te tedne in mesece postali boljši ljudje, da bomo prišli ven.«