Ključna beseda: spomin

»Takšna nedopovedljiva, kot jih v sebi skriva tudi ta kraj spomina. Ljudje, ki so jih doživeli, zato po vsem svetu dvigujejo glas, naj se nikoli več ne ponovijo.«

»Svet, v katerem smo se morali Slovenci boriti proti agresiji JLA-ja in za pravičen mir, je bil drugačen od današnjega.«

»Za začetek bo dovolj, če se bomo zavzeli za reševanje tistih, ki jih zmoremo rešiti pred zlom vojne in njenega strašljivega objema. In za to gre.«

»Zato je vredno hoditi k tej grobnici na Svetem Urhu. Zato se je vredno spominjati.«

»Tak pač je.«

»Slovenski postajamo manjšina v lastni državi.«

»Dober dečko, ki je samo pozabil, da je dober.«

»Ne skušam moralizirati, le odpreti konstruktivno debato o prostoru, v katerem živimo.«

»V svojih filmih ne more povedati ničesar o Sloveniji in tem prostoru.«

»Jesenice so mi zelo všeč, kar preselil bi se tja.«

»Gre za preplet teh stvari: spomin, podoba, čas in neko to, ki se ustvarja, ko to pletemo. In na neki način je to tudi poklon mojemu očetu, pa slikam Marka Jakšeta in sem jih dala brat očetu, ki je bil analitik vizualnih komunikacij, in je potem bral te Markove slike na en čist svoj način, jaz sem pa njega snemala, in potem je izluščil neke principe in s temi principi smo potem gradili predstavo.«

»Vizionarsko slikarstvo Marka Jakšeta sem uporabila kot vir za pisanje pisma gledalcu iz prihodnosti o tem, od kod prihajamo. Slike sem izročila očetu, analitiku vizualnih komunikacij, da mi jih je bral. Posnela sem njegova razmišljanja o lepoti, ljubezni, podobi, življenju, smrti, svetem in stvarjenju, ki ne pozna konca. Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in moj lastni performativni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo. MEMORIO posvečam Tebi, Oče.«

»literarni partizan«

»Vrnitev Blažonovih«

»klub samomorilcev«

»Mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem«

»Totalitarizmi lahko sicer podjarmijo države in narode, ne morejo pa podjarmiti enega samega človekovega srca, ki veruje, upa in ljubi.«

»Totalitarni režimi so na našem ozemlju pustili številne žrtve, dolžnost naše generacije pa je, da vse te mrtve pokopljemo.«

»Obnavljamo našo zavezo, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se takšne tragedije ne bi več ponovile.«

»Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov naj bo stalen opomnik na našo odgovornost za ohranjanje miru, demokracije in vseh vrednot, na katerih je bila utemeljena Evropska unija.«

»V spoštljiv poklon žrtvam si zato obljubimo, da bomo vedno varovali demokracijo, spoštovali človekove pravice in dostojanstvo vseh.«

»Se spominjamo posledic zločinskega pakta Hitler-Stalin, ki je povzročil desetine milijonov mrtvih in strašansko trpljenje.«

»Spominjamo pa se zato, da se ne bi nikdar več ponovilo. Ne gre za nikakršno revizijo ali reinterpretacijo zgodovine, gre za civilizacijski minimum.«

»Zaprl je vrata in se s hrbtom naslonil nanja. Tema ga je zagrnila kot pasta za čevlje, malo se mu je celo zavlekla v usta, da je moral pljuniti.«

»Vse bolj jasno postaja, da je vse, kar delam, fragment, vedno pogosteje odneham, vedno več pustim dokončno nedokončano; nedokončano postaja moj žanr; nimam več časa; prosim za razumevanje, da nimam več časa; nasploh nobenega časa več, v naglici, vaš ...«

»Prizori, situacije iz otroških knjig so zame zgolj domišljijski scenariji; v francoski družini pride mama iskat hčer ali sina v šolo; na francoskih ulicah starši povsem naravno hodijo drug ob drugem ...«

»Bila je otrok računalniške generacije. Pri dvaindvajsetih je bila sposobna z računalnikom početi to, kar je Yehudi Menuhin nekoč počel s svojo Stradivarko.«

»Viski in pivo sta kar tekla iz mene, špricala sta mi izpod pazduh, jaz pa sem nosil svoje breme na hrbtu kot križ, razdeljeval sem časopise, dostavljal na tisoče pisem in se opotekal, ves čas na soncu.«

»Ni dvoma, metlin držaj je umrljiv človek! Narava ga je poslala na svet močnega in krepkega v bohotnem stanju polnosti in poraščenega z lastnimi lasmi na glavi in mu te poganjke smotrno razvejala, dokler mu sekira nezmernosti ne oklesti zelenih vej in ga spremeni v posušeno steblo.«

»Na Mali triglav sem lezel po kolenih, kakor drsajo romarice na Brezjah okrog oltarja. Na sedlu pa smo na Finžgarjev nasvet kar stekli čez, da je bilo hitreje za nami.«