»Ne boste ga izbrisali, jaz ga bom za večno nazaj vpisala. Tako bo živel tudi, ko mene več ne bo. Ne gre za upor, gre za to, da je on zame neizbrisen in da me sistem kot tak ne zanima. Matic bo ostal za vedno.«
»Arhitektura ima zmožnost, da odkriva preteklost, interpretira tradicijo, gradi prostore za družbo, kjer se človek lahko počuti svobodnega. /…/ Naši projekti govorijo o trgu in drevesu, o steni in praznini, o vhodu in poti. Pot nas vodi po prostoru, svetloba ustvari sence in s tem atmosfero, ki nam pomaga začutiti čas, gibanje sonca ter videti vse plasti preteklosti. Prostori se razlikujejo v merilu, velikosti in materialu, ponujajo nam klopi za počitek, poglede in kraje za ponovni razmislek. Verjamemo, da je odprti prostor povezan s svobodo duha.«
»Eco pravi, da je naše spominjanje podobno akciji reakcionarjev oziroma revolucionarnih skupin: ekstremistične skupine si prisvajajo tisti spomin, ki jim ustreza. Tudi mi tako ravnamo z našim spominom: selekcioniramo, obdržimo (včasih tudi na drastičen način) samo tisto, kar nam ustreza. Če si prisvojimo Ecove teze, lahko trdimo, da arhitektura ni nič drugega kot akumulacija in manifestacija spomina, osebnega ali kolektivnega.«
»Zahodni svet se je pripravljal na napad na takratni Irak Sadama Huseina, vrsta zahodnih posameznikov in organizacij pa je to skušala preprečiti v posebni odpravi različnih mirovniških organizacij, imenovani Živi ščit, ki so se ji v kombiju pridružili tudi Morovič in trije sopotniki.«
»Tragični 26. april 1944, ko so večino judovske skupnosti dobesedno izbrisali iz zemljevida našega mesta in celotne regije, zaznamujemo s spoštovanjem do dediščine, ki so nam jo zapustili in kot opomin na grozote človeštva, ki se ne bi smele ponoviti nikoli več.«
»Danes smo tukaj, da počastimo spomin na prekmurske žrtve holokavsta. V tem spominu je tudi naša globoka zaveza, da nikoli in nikjer ne dopustimo zdrsa, ki iz človeka potegne tisto najslabše.«
»Pozorno sem spremljala vse njegove preiskave. Pokazala sem jih svojim prijateljem, ki jih politika ni preveč zanimala. Poskušala sem jih pokazati svojim staršem, a to je bilo težje. Rada imam resnico, ljubim poštenost. Zelo sem vesela, ko resnica zmaga.«
»Meče ju naokoli, zaljubljata se, trpita, zapuščata družino in jo pogrešata, se sprašujeta, ali bo njuna družina po vojni sploh še obstajala.«