»Zato je naše stališče jasno: le močan sistem mednarodnega prava, zlasti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, je zagotovilo za mir in varnost v svetu.«
»Takšno teptanje človečnosti in groba ignoranca humanitarnega prava pa je tudi globoko nespoštljiva do vseh žrtev holokavsta in vojn ter preživelih, katerih sporočilo je preprosto in jasno: nikoli več vojne.«
»V Sloveniji moramo pokazati, da smo kot zreli posamezniki in državljani sposobni spoštljivega, strpnega in dostojanstvenega dialoga, ne glede na naše politične, verske, etnične in druge razlike, ki so naše bogastvo.«
»Naj bo trpljenje žrtev, ki je globoko zakoreninjeno v našem kolektivnem spominu, opomin sedanjim generacijam, da se bodo v teh zahtevnih časih sposobne upreti skušnjavam nestrpnosti.«
»Nekaj novega - nekaj, kar nastopajoče postavi v različna razmerja z občinstvom.«
»Kdo je bil Peter Musevski? Bil je človek. To je v resnici bil in takšni so bili tudi njegovi liki. Kadar mu je kdo to rekel, mu je bilo všeč in mu je pomenilo več, kot če si mu rekel, da je izjemen igralec. O tem drugem je ves čas dvomil. Morda je ravno dvom tisto, kar zaznamuje vse njegove like. Peter je bil tako prepričljiv pred kamero tudi zato, ker je utelešal človeško krhkost. Tisto krhkost, ki ga je na koncu pokopala. Veliki vedno odidejo takrat, ko tega nihče ne pričakuje.«
»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje. Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«
»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje.«
»Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«
»Ko se ob tem obeležju poklonimo Šarhom, Pohorskemu bataljonu in partizanskemu boju, se moramo zavedati, da je naš odnos do teh dogodkov tudi naša investicija v prihodnost.«
»Ker smo takrat stali tukaj. Stali smo zato, da smo sporočili, da smo Slovenci pripravljeni iti na pot v prihodnost za samostojno demokratično državo in da bomo svojo odločitev zavarovali in branili, če bo treba tudi z orožjem.«
»Memoria je predstava o spominu in njegovi izgubi. Je raziskovanje časa, saj se le ti, ki zaznavamo čas, spominjamo. Je raziskovanje imaginacije, saj je spomin nemogoč brez nje, naš spomin pa sta čas in izkušnja, ujeta v podobi. Memoria je potop v vizionarsko zavest in reafirmacija izkušanja, iz katerega izhajamo in v katerega se vračamo.«
»Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in Malin lastni performativni in gibalni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo.«
»Dan Rudolfa Maistra, vojaka, ki je bil tudi pesnik, nas obvezuje, da generacijam za nami zagotovimo takšno življenje, da bodo znali izkoristiti priložnosti in se bodo znali odločiti tako, kot je prav.«