»Jožef Školč je bil denimo v enem trenutku izrazito nenaklonjen, z njim smo imeli javne diskusije, rezal je denar, ampak moram ga pohvaliti, da tudi ko je končal mandat, se je zelo zavzemal za umetnost in je ostal eden redkih politikov, ki hodijo na odprtja.«
»Subtilnost artikulacij množice dialoških razmerij med arhitekturnimi prvinami in parkovnimi labirinti, zavoji in presenetljivimi obrati transcendira realno, fizično podstat izkustvene zaznave tako enih kot drugih ter nas nevsiljivo prestavlja v območje irealnega, sanjskega, imaginarnega in izmuzljivega. Vse, kar je tu, je zelo konkretno, in vendar vseskozi na meji abstraktnega, arbitrarno subjektivnega, bolj čustvenega kot čutnega.«
»Brez dobre mere samoironije bi slikarska dela lahko zgolj zrcalila klišejske podobe burne ljubezenske zgodbe, a so zahvaljujoč domiselni uravnoteženosti duhovite sentimentalnosti meditativen, dražljiv, predvsem pa bežen in bledeč vpogled v intimo med dvema osebama.«