Ključna beseda zgodovina avtorja neimenovan vir

»Izotopi svinca vzpostavijo precej zanesljivo povezavo med kovinami in izvirnimi najdišči njihove rude.«

»Benetke so mesto, polno skrivnosti, ampak eno od njih smo rešili: lev Sv. Marka je kitajski in sprehajal se je po svilni poti.«

»Zakon o denarni enoti Republike Slovenije pa je na koncu določil, da se denarna enota imenuje tolar in se deli na 100 stotinov.«

»Kdor se jih spomni, ve, da so bili vsi enake velikosti, razlikovali pa so se po barvi.«

»V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije pozivajo bralce, da ob pregledovanju domačih kotičkov pomislijo tudi na muzejsko skrb za dediščino in se obrnete nanje.«

»A prav takšni, na videz vsakdanji predmeti so tisti, ki sčasoma najhitreje poniknejo v pozabo.«

»Kdo ve več o priložnostih, ob katerih so članice kraljeve družine nosile, kateri kos nakita.«

»Pod Privškovim vodstvom je PORL dosegel vrhunsko raven in si prislužil sloves enega najboljših tovrstnih orkestrov v Evropi.«

»Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, zelo ga je spodbujal Janez Evangelist Krek.«

»Marsikje po Sloveniji večino teh vlog še vedno opravljajo.«

»Literatura je gozd listov, ki je zrasel prav tako kot dejanski prostrani gozd, ki je obdajal izkrčeno območje koncentracijskega taborišča – sposobna intenzivnega vpogleda v 'gradbišče smrti'.«

»Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem letu 1848, ko je imela volilno pravico peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke.«

»Ženske so splošno volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni.«

»Po drugi svetovni vojni so obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci, ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli 'svoj glas'.«

»Peter Mikša nas bo popeljal po poti vseh neuresničenih načrtov za 'modernizacijo' Triglava.«

»Pravo vprašanje je: zakaj bi ta dokument sploh napisal kdo drug?«

»Fotografije so dokaz, da so ti pari, tako kot danes, tudi takrat imeli prijatelje, zaveznike in družinske člane, ki so jih podpirali.«

»Filmu Kje je maček v žaklju? ne moremo očitati kake protislovenske naravnanosti, prej nasprotno.«

»Poglavitna pripovedna štrena filma namreč z veliko simpatije pripoveduje o nemško govoreči beračici, vdovi s štirimi otroki, ki si glavnino živeža zanje izprosi prav 'bei den Windischen', kakor nekateri še danes radi rečejo slovensko govorečim na Koroškem.«

»Narativ razstave je zgodba o dvajsetem in enaindvajsetem stoletju, ki predstavlja eno od možnih razlag časa, v katerem živimo, in vzrokov, da danes smo, kjer smo.«

»Prodorno razlago družbene realnosti soočata z interpretacijo kompleksnih znanstvenih in filozofskih spoznanj, dramo svetovnih konfliktov z intimnimi pretresi, podobe sovraštva in zla s podobami empatije in ljubezni.«

»Kronološko zaporedje knjige in razstave je relativno in spremenljivo, pripoved teče v hkratnih divergentnih smereh, vsaka razstavljena likovna podoba pa lahko namiguje na nekaj povsem drugega.«

»Vsi se ves čas selimo, prisilno ali prostovoljno, fizično in čustveno. Potujemo med domom in tujino, pripadnostjo in odtujenostjo, molkom in odkritostjo, trdoživostjo in ranljivostjo, krivico in spravo. Da bi med temi skrajnostmi našli lastno identiteto, moramo biti sposobni nenehnega spreminjanja in prilagajanja.«

»Zid je bil očiten simbol nepravične države, ki v očeh svojih državljank in državljanov ni bila niti suverena niti legitimna.«

»13. avgust 1961 je bil sodni dan za nas Nemce in svet, dan, ki je uničil sanje in upanja, ki je ločil otroke od staršev, vnuke od starih staršev, ki je boleče posegel v življenje številnih posameznikov.«

»Svoboda in demokracija nista samoumevni in se ne dosežeta za vekomaj. Svobodo in demokracijo si je treba izboriti, nato pa varovati, braniti in obdržati.«

»Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.«

»Prosim, imejte radi svojo domovino, kot smo jo imeli mi. Ne dovolite, da jo tisti, ki imajo zdaj moč, razprodajo za ta umazan denar.«

»Toda najvrednejši med njimi je Pentatevh. Pet Mojzesovih knjig, ki jih je poslovenil Jurij Dalmatin, natisnil pa ljubljanski tiskar Janez Mandelc leta 1578.«

»Inu Gospvd Bug je reku: Nej dobru de je Zhlovik ſam: Ieſt hozhem njemu pomuzh ſturiti, katera bo okuli njega.«