»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«
»Avtor tako težko temo, kot je povojni razkol Slovencev, obravnava na izviren in humoren način. Dialog dramskih oseb temelji na skoraj bibličnem ponavljanju besed, besednih igrah, sarkazmu, cinizmu in ironiji.«
»Prenesti gledališko besedilo v radijski medij je zame vedno zelo vprašljiva in krhka stvar: razen očitne dialoškosti mislim, da v izraznih sredstvih ne gre za sorodni zvrsti in zato vsaka zahteva svoj način pisanja.«
»Poleg stalnih rubrik je urednik Agustič uvajal tudi priložnostne oziroma občasne rubrike, in sicer poučne v obliki poljudnostrokovnih člankov, uvodnike, nagovore, portrete, dopise bralcev, v zadnjih dveh letnikih pa je za večjo razgibanost časopisa dodal še rubriko razvedrilne narave.«
»Predstavljajte si, da ste izgubili ključe, potem pa vas pokliče nekdo, ki pravi, da jih je našel. Olajšano mu sporočite svoj naslov in čakate, da se pojavi pred hišo … a se to ne zgodi. Zdaj torej obstaja nekdo, ki ima vaše ključe in ve, kje živite, torej bi lahko v vsakem trenutku vstopil. Točno ta občutek ranljivosti je bil iskra, iz katere se je rodil film.«
»Kot mestni svet imamo načrte za zavarovanje nekaj preostalih stavb, ki še stojijo. Hkrati pa skupaj z deželo Apulija, mestom Bari in Službo za varovanje kulture snujemo široko zastavljen projekt, ki presega samo zaščito.«
»Eno je obnoviti hišo, nekaj povsem drugega pa je obnoviti policijo in vlado, gospodarstvo, družbo. Tudi ljudje potrebujejo obnovo – tako individualno kot kolektivno. Travmatizirano prebivalstvo se mora na neki način spopasti s preteklostjo. Zato je veliko različnih vrst obnove.«