Omemba: Agata Tomažič

»Na eni večerji je Agata rekla, da moramo napisati knjigo. S Tamaro je najprej nisva vzeli resno.«

»Če ste ljubitelj preverjenih turističnih destinacij in vas navdušujejo uveljavljene znamenitosti, potem se vam ta blodnik ne bo zdel niti malo uporaben.«

»Knjiga je nastala iz enega popolnega veselja. S prijateljicama smo skupaj hodile na izlete, na katerih smo si zapisovale, kje smo se potikale, kaj smo videle, kaj se je tam zgodilo, si še kako reč izmislile, in to pridno zapisovale v zvezek.«

»Na eni večerji je Agata rekla, da moramo napisati knjigo. S Tamaro je najprej nisva vzeli resno.«

»Najbolj me je izoblikovalo to, da so me 'vrgli' iz srednje šole.«

»Ampak, to ni moja zadnja diagnoza, stvar je še bolj grozna.«

»Zelo sem morala pretehtati, zelo težko odločitev sem morala sprejeti, ampak mislim, da sem se odločila prav, in sicer za kakovost življenja, ne za dolgoživost.«

»To je res zabavna knjiga, ki je popestrila slovensko sceno.«

»V bistvu se ne pogovarjamo, vsak pogovor o smrti prinese veliko zadrego in žalost.«

»Hvaležna sem za ljudi, ki se znajo o smrti pogovarjati.«

»Rada bi pohvalila naše zdravstvene delavce, tokrat medicinske sestre na onkološkem inštitutu.«

»Najbolj me je izoblikovalo to, da so me 'vrgli' iz srednje šole.«

»Ampak, to ni moja zadnja diagnoza, stvar je še bolj grozna.«

»Zelo sem morala pretehtati, zelo težko odločitev sem morala sprejeti, ampak mislim, da sem se odločila prav, in sicer za kakovost življenja, ne za dolgoživost.«

»To je res zabavna knjiga, ki je popestrila slovensko sceno.«

»V bistvu se ne pogovarjamo, vsak pogovor o smrti prinese veliko zadrego in žalost.«

»Hvaležna sem za ljudi, ki se znajo o smrti pogovarjati.«

»Rada bi pohvalila naše zdravstvene delavce, tokrat medicinske sestre na onkološkem inštitutu.«

»Da me je strah?«

»Na začetku je bilo vedno vse videti ljubko, vasica s poprhom snežnih zrnc, ki kot čarobni prah posedejo po strehah in krošnjah dreves ter ponujajo idilično podobo.«

»Snega se ni dalo zaustaviti, kot ogenj je bil. Poguben in zloben.«

»Enigme, dragi moj inšpektor, so del življenja.«

»še ne prebrane zgodbe.«

»da žaluje za Rusijo, kot jo je poznala v času študija, vedoč, da je ni več.«

»Odprtost v novo & neznano, čudenje in poskus oblikovanja nečesa, kar še nima stalne oblike (ali pa ima takšno, ki jo je nujno treba razstaviti in spremeniti).«

»spisani tekoče in sveže ter vlečeta in ponuja vpogled v vznemirljivo mlado generacijo milenijcev.«

»Ne sprašujte za pot.«

»Blodnik po Istri.«

»Goljeva proza 'ni izpisana zgolj v realistični maniri, ampak nase opozarja tudi njena forma, pa naj gre za mutiranje kratke zgodbe v smeri poezije, v smeri dramskega dialoga, v katerem vloge niso več razvidne, ali pa v smeri intenzivnosti pripovedi, izpisane v enem odstavku'.«

»Kronike, sicer napol novinarski in zgodovinski žanr, v tokratnem primeru gre za poudarjeno živahno in razgibano osebno zgodovino, so tako dražljiva, kompozicijsko spretno izpisana poročila o popotniku skozi fenomene sveta, ki jih dobivamo v gladkem in artikuliranem prevodu prevajalke, ki so ji tudi posvečene.«