Omemba: Ajda

»To ni bil ekshibicionizem, to ni bilo izpostavljanje. Nismo šli na Triglav v supergah ali natikačih. Vsi smo bili zelo dobro opremljeni, tako, kot se gre v jamo. Voda je bila pod tisto mejo, do katere se še lahko gre v jamo.«

»To je bil izreden dogodek, kaj takega se v 30 letih ni nikoli zgodilo. Da bi vodnik to delal zaradi zaslužka? Nikoli. Sicer bi vodil horde ljudi v jamo, tako pa jih sprejme samo do sto na leto, čakalna doba je dve leti.«

»V bistvu je bila lepa izkušnja, a zame tudi stresna, grozna. Si anksiozen in nesproščen v določenih trenutkih, ampak poskušaš ostati pozitiven, misliti na družbo, ki jo imaš okoli sebe.«

»Potem te začne skrbeti.«

»V tako kratkem času, v 55 urah, še nisem spoznala toliko srčnih ljudi.«

»Odgovorila mi je, da je porabila osemnajst let za parazita in da ne bo zame porabila niti sekunde več.«

»Ko sem dobila plačilo, me je prosila, naj ji ga posodim, vendar mi ga nikoli ni vrnila, mama ga je na žalost zapila.«

»Prvič sem dobila občutek, da sem vredna pomoči, ljubezni, spoštovanja, da je mogoče živeti drugače.«

»Želim si prekiniti tudi to generacijsko prekletstvo neuspeha, alkoholizma in nezadovoljstva.«

»Zagotovo želim opraviti študij in to zelo uspešno!«

»Res me je zelo, zelo strah.«

»Oboje. Prevelika rigidnost lahko pri takem izboru preveč omejuje. Vseeno stremimo k celovitosti izbora, njegovi izrazni moči.«

»Morda so kriteriji, kot so letnica rojstva, bolj opora kot pa omejitev.«

»Poskušamo soglasno ugotavljati in se odločati od primera do primera. Seveda pa vedno kolektivno in z diskusijo.«