Omemba: Tomaž

»pristopila k celoviti revitalizaciji območja ob železniški postaji.«

»ta osvetlila tudi multikulturnost Goriške.«

»posveča individualnim in kolektivnim zgodbam ljudi na Goriškem.«

»ne želi biti le katalog.«

»Midva sploh ne napredujeva, midva nazadujeva … začela se bom učiti portugalščino.«

»Odkar se je zlasti na spletnih omrežjih neumnost delala, da je pametna, so bile relevantne družbene teme docela potisnjene v ozadje.«

»Žanka se je nasmehnila in pomahala v pozdrav. Nato se je začela smejati in se je smejala in smejala in smejala, nato je prasnila v krohot in se krohotala, pa se spet smejala in še naprej smejala, tudi ko Paule že zdavnaj ni bilo nikjer več. To je bil smeh blaženosti, iz čiste sreče.«

»Nižje lege v spodnji Vipavski dolini so utrpele nekaj škode zaradi pozebe. Tam, kjer je malo višje v hrib in v Brdih, ki sploh ležijo višje, pa tega vpliva pri breskvah ni bilo.«

»Če ne bi bilo pred petimi tedni toče, bi bil pridelek srednje kakovosti, normalen. V nižinskih predelih pa je zaradi pozebe pridelek nekako 30-odstoten.«

»Pred 25 leti, ko je oče postavil nasad, smo imeli dva hektarja, ampak cena in vse okoliščine s pozebami so ta nasad klestili. Tako jih je iz leta v leto manj.«

»Razpršen, popolnoma nepregleden literarni prostor, ki omogoča veliko možnosti za objave, a samo na način nižanja standardov, zaradi katerega še tista kakovostnejša dela, ki vseeno sem in tja izidejo, ne dobijo primerne pozornosti, saj so že vsi pozabili, da kaj takega sploh obstaja.«

»da noben gib ni naključen in da je vse na svetu ravno prav urejeno«

»Teh starih ni mogoče kar tako ustrahovati, ker nimajo več česa izgubiti.«

»Zakaj bi se morala ravno odseliti? Saj imaš tukaj nas, frende.«

»Saj ima prijatelje. Ni ravno sam.«

»Biti dolgočasen, to je pa res dolgčas.«

»Backstabbing bitch.«

»If I had to choose between betraying my country and betraying my friend I hope I should have the guts to betray my country.«

»Teh starih ni mogoče kar tako ustrahovati, ker nimajo več česa izgubiti.«

»Zakaj bi se morala ravno odseliti? Saj imaš tukaj nas, frende.«

»Saj ima prijatelje. Ni ravno sam.«

»Biti dolgočasen, to je pa res dolgčas.«

»Gre za zanimivo zastavljen roman o socialnem življenju viharnega časa mladostništva.«

»Ne bo ničesar kriva, ker bo samo pomagala prijateljici.«

»To ni bil ekshibicionizem, to ni bilo izpostavljanje. Nismo šli na Triglav v supergah ali natikačih. Vsi smo bili zelo dobro opremljeni, tako, kot se gre v jamo. Voda je bila pod tisto mejo, do katere se še lahko gre v jamo.«

»To je bil izreden dogodek, kaj takega se v 30 letih ni nikoli zgodilo. Da bi vodnik to delal zaradi zaslužka? Nikoli. Sicer bi vodil horde ljudi v jamo, tako pa jih sprejme samo do sto na leto, čakalna doba je dve leti.«

»V bistvu je bila lepa izkušnja, a zame tudi stresna, grozna. Si anksiozen in nesproščen v določenih trenutkih, ampak poskušaš ostati pozitiven, misliti na družbo, ki jo imaš okoli sebe.«

»Potem te začne skrbeti.«

»V tako kratkem času, v 55 urah, še nisem spoznala toliko srčnih ljudi.«

»– o tem, kar zdaj pišem in kar ti zdaj bereš. In ker si tukaj zdaj, te lahko povabim, da se vključiš v stream 7. decembra, ko se bo tale zgodba zavezala. Takrat bom povedala, kaj so mi Nina, Zala, Branko, Jurij in Tomaž povedali. Pokazala bom fragmente/kompozicije, ki so jih ustvarili.«