»Najbolj sem na nas ponosen, ker vem, da nam lahko tudi naprej, po šoli, uspe odpreti podjetje. Želim si, da mi v življenju enkrat nekaj uspe. In to je že ena taka stopnička za nas vse. Rad bi, da skupaj še naprej sodelujemo v tem projektu, ker verjetno jaz brez svojih sošolcev in oni brez mene ne bi prišli daleč.«
»Jaz pa niti nisem tako ponosen na to zmago, meni se zdi zelo dobro, da smo videli, da lahko ta izdelek še naprej izdelujemo, da ga bomo lahko prodajali in nekaj zaslužili. Naša zgodba je dobra.«
»Saj morajo nekje na svetu obstajati potresi in cunamiji, ki odnašajo nevšečne zaročenke? Če je na svetu ali v vesolju kaj pravice, jih lahko naročiš kar po telefonu in se zraven še zmeniš, da odnesejo res samo njo, ne pa na primer tudi laptopa. Nekaj bo vsekakor treba storiti, sicer bo tole trajalo do konca življenja.«
»Prišlo ji je. Prišlo mi je. Obležala sva v tistem seksi somraku od spuščenih žaluzij, šele takrat sem opazil, da sva vse to uganjala v prisotnosti premnogih sobnih rastlin, ki so se držale, kot da imajo o vsem videnem svoje mnenje, popolnoma izoblikovano in seveda tudi popolnoma nezmotljivo.«
»Ljudem želimo povedati, da naj pristopijo k nam, da nismo drugačni, da smo še vedno samo ljudje. (…) Veliko rajši imamo, da nas vprašate: "Zakaj nimaš las? Zakaj si tako bled? Zakaj si na invalidskem vozičku? Zakaj se nekoga vedno držiš?" Tako kot se mi pogumno soočamo s to boleznijo, se tudi vi lahko opogumite in pristopite!«
»Danes študiram kozmetiko in kmalu bom tudi diplomirana kozmetičarka. Moja največja strast so ličenje in poslikave obraza. Moja sanjska služba je poklic vizažista oz. maskerja. Želim si, da bo nekega dne moje ime napisano na koncu filma pod nazivom "vizažist".«