Omemba: Bernardine Evaristo

»pritegnila pozornost in – upajmo – še povečala zanimanje za literarno leposlovje«

»izjemno podpornico sodobnega leposlovja, ki s svojimi bralnimi priporočili 'pogosto prehiteva Bookerjeve nagrade'«

»Oh, dovolite mi poskusiti!!!«

»Nikoli ne bi bila tako samovšečna«

»Namerno izbirajo žirante, ki predstavljajo različna zaledja«

»Jaz pišem, liki pa mi povedo, kdo so. Torej se napišejo sami.«

»Najprej in predvsem sem pisateljica; pisana beseda je moj način soočanja z vsem po vrsti – s sabo, življenjem, družbo, zgodovino, politiko.«

»To ni le moje delo ali moja strast, temveč leži prav v srži mojega načina bivanja v svetu, in prav zasvojena sem s pustolovščino pripovedovanja zgodb kot svojega najučinkovitejšega načina komuniciranja.«

»Ko sem ob koncu dvajsetih opustila gledališče in začela pisati knjige, sem verjela, da mi bo uspelo.«

»Mislim, da je moj humor satiričen. Satira je namreč način, kako s humorjem izrazimo pomembne poudarke.«

»Pri nekaterih delih sem pomislila, ali res želim, da ljudje to vedo. Rekla sem si, ja, ker bodo zaradi tega moji zapisi bolj zanimivi in sočni.«

»Odločiti se moramo, da bomo izpodbijali status quo, saj se v nasprotnem primeru oblast ne bo prostovoljno odrekla svoji poziciji moči.«

»Naj dajo prednost dekletom, ženskam in vsem, ki so pripadnice_ki manjšin.«

»res čudno knjigo«

»romanom ni treba odslikavati sodobnega življenja in sodobnega sveta, da bi bili relevantni«

»ustvarila svet onkraj naše najbolj divje domišljije, obenem pa nam je tudi povedala nekaj o tem, kaj pomeni biti človek«

»pišeš lahko, o čemer koli hočeš«

»Bolj kot smo razpravljali, jasneje je postalo, da sta nam všeč obe in da ju želimo nagraditi.«

»Res bi bilo nerodno, če bi oseba moje starosti in statusa pobrala celo nagrado in s tem preprečila mlajšemu avtorju v zgodnejši etapi kariere, da bi stopil skozi ta vrata.«

»Tako zelo sem vesela, da sem osvojila nagrado. Ja, delim si jo z neverjetno pisateljico.«

»Kaj mislite? Bi, ampak z veseljem si jo tudi delim. Taka oseba sem pač.«

»Pričakovanja so za Atwood še posebej visoka – in z lahkoto jih je presegla. Komaj čakam, da bodo vsi prebrali roman.«

»V njem ni niti trenutka puščobe.«

»Kako Don Kihot preživi v 21. stoletju?«

»Asociacija na Miguela de Cervantesa je namerna: roman je namreč 'reinterpretacija' prvega modernega romana v zgodovini, Don Kihota, a postavljena v sodobno Ameriko.«

»Formalni eksperiment na tisoč straneh.«

»Drzno in izrazito izvirno delo.«