Omemba: Gregor Majdič

»Avtonomija seveda prinaša veliko odgovornost, pri čemer na Univerzi v Ljubljani menimo, da smo dovolj zreli, da bomo avtonomijo ustrezno uveljavljali v dobro univerz in vseh zaposlenih na univerzah.«

»V preteklem letu smo Univerzi v Ljubljani kot največji visokošolski in najuspešnejši raziskovalni ustanovi v Sloveniji izborili mesto, ki si ga zasluži, hkrati pa izboljšali tako študijsko kot delovno okolje. Naša nadaljnja prizadevanja gredo v smeri, da vsi skupaj delujemo v dobro družbe in s tem krepimo vlogo in ugled univerze.«

»Ta raziskava pa je na velikem vzorcu bolnikov z različnimi boleznimi pokazala, da lahko varnost zdravljenja dejansko izboljšamo s prilagajanjem zdravil genski sliki posameznika.«

»Prvič smo dokazali, da prilagojen pristop deluje za veliko število zdravil. Zdaj imamo na voljo dovolj dokazov, da lahko nadaljujemo uporabo v klinični praksi.«

»To pomeni, da je naslednji korak, da začnemo uporabljati odmerjanje zdravil, prilagojeno genskemu zapisu.«

»da bi bilo skoraj etično sporno, če bolnikom ne bi ponudili možnosti, da je njihovo zdravljenje s pomočjo farmakogenetske informacije učinkovitejše oziroma varnejše«

»Javno arhivsko gradivo, ki ga z dovoljenjem Ministrstva za kulturo hranimo v okviru arhivsko muzejske službe, priča o nastanku in razvoju prve slovenske univerze in s tem o razvoju slovenske kulture, znanosti in umetnosti.«

»S humanitarno akcijo imamo znova priložnost pokazati, da smo družba, ki je iskreno in srčno pripravljena priskočiti na pomoč študentkam in študentom v stiski. Zagotavljamo vam, da bomo na Univerzi v Ljubljani poskrbeli, da bo pomoč resnično prišla do tistih, ki jo najbolj potrebujejo.«

»To se ni začelo s covidom, ampak ima veliko močnejše korenine. Spomnim se devetdesetih let, ko je potekala velika razprava o gensko spremenjenih organizmih. V zadnjih dvajsetih letih so se pojavila še druga področja, ki dokazujejo, da znanost ni dovolj dobra v komunikaciji.«

»Znanstveno novinarstvo se dobro razvija. A čeprav se razvijajo različne prakse znanstvenega komuniciranja, na Univerzi v Ljubljani in v Sloveniji nasploh močno primanjkuje ciljno usmerjene komunikacijske institucionalizacije tega področja.«

»Komisija za izbor nagrajencev je imela izredno težko delo, saj se je na javni razpis za podelitev nagrade prijavilo veliko odličnih kandidatk in kandidatov z odličnimi znanstvenimi objavami. To nas navdaja z velikim optimizmom in ponosom, saj potrjuje naša prizadevanja, da se študentke in študenti dejavno vključujejo v raziskovalno delo že med študijem na prvi in drugi stopnji.«

»Nagrada doktorja Uroša Seljaka je po njegovih besedah odlična spodbuda tako za študentke in študente kot tudi mentorice in mentorje, ki pomembno prispevajo k njihovemu uspešnemu delu.«

»Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti ter spomnil domačo in mednarodno javnost, da sta obstajala čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko je državam, družbam in posameznikom medsebojno uspelo sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom.«

»Ta projekt odgovarja na vprašanje, kako so nastale prve galaksije. Gre za zelo pomemben del nastanka vesolja, kajti gre za zelo zgodnje vesolje, o katerem vemo zelo malo.«

»Na primer če hočete oblikovati letalsko krilo, morate študirati laminarni tok. Krilo je v toku zraka in ta zrak se bo odbijal, krilo mu bo smer spreminjalo in s tem bo povzročalo vzgon. To je tisto, kar letalo drži v zraku.«

»Znanstvena odličnost, ki je edini kriterij ERC, je za fakulteto seveda velika spodbuda in potrditev, da imamo vrhunske raziskovalce in da nam uspeva ohranjati tudi ustrezne pogoje za sobivanje ambicij po kakovostnem pedagoškem delu in mednarodni raziskovalni odličnosti.«

»To dokazuje, da so ženske v slovenski znanosti izjemno uspešne in močno prihajajo v ospredje tudi na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti.«

»Projekti ERC-ja so izrednega pomena ne le za dobitnike in dobitnice, saj jim omogočajo kreativno svobodo in večletno finančno neodvisnost pri izvajanju svojih raziskav, ampak pomembno vplivajo in spodbujajo tudi razvoj mlajših raziskovalnih sodelavcev.«

»Brez izračunov razdelitve raziskovalnih sredstev, na katere univerze in raziskovalne organizacije čakamo že več kot štiri mesece, izvajanje novega raziskovalnega zakona ni možno, prav tako je težko načrtovati naše raziskovalno delo.«

»Ne moremo privoliti v podvajanje dejavnosti in neracionalno razsipavanje težko pridobljenih sredstev.«

»Slovenija vlaga najmanjši delež javnih sredstev v znanost, razvoj, inovacije in visoko šolstvo.«

»Danes, skoraj štiri mesece po sprejemu zakona, znanstveniki in znanstvenice še vedno ne vemo, kakšna sredstva bodo institucije prejele od stabilnega financiranja.«

»Ne razvrednotimo teh obetavnih začetkov z nepremišljenimi odločitvami glede novih institucij.«

»Kar nas moti pri ustanavljanju, je to, da gre to mimo uveljavljenih mednarodnih meril presojanja odličnosti.«

»Gre za dobro dopolnitev.«

»To, da ponujamo študij na vseh področjih znanosti in umetnosti, je vse bolj redkost tudi v svetovnem merilu.«

»Javne univerze namreč nismo poklicne šole, ne izobražujemo za poklice, ampak dajemo znanje in kompetence.«

»Nova delovna mesta, ki nastajajo, pogosto terjajo nekonvencionalno kombinacijo veščin.«

»Danes se na primer družboslovci in humanisti zaposlujejo tudi v tehnoloških podjetjih in takšnih interdisciplinarnih sodelovanj bo vedno več.«

»S tem bi dokazali, da smo končno presegli spolne stereotipe glede študija. Vsi študijski programi so namreč primerni za vse.«