Omemba: Igor Saksida

»Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica – upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje – damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševati in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, ki se jih da meriti na podlagi raziskave t. i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dati tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešiti.«

»Šoli oziroma učitelju je treba vrniti avtoriteto.«

»Bralna pismenost je predpogoj za učenje.«

»Bralna pismenost učencev je eden od pomembnejših dejavnikov, ki določa učno uspešnost posameznika.«

»Skrb vzbujajoče je tudi to, da je le 28 odstotkov slovenskih učencev poročalo, da zelo radi berejo.«

»Razvijanje bralne pismenosti ni le naloga učiteljev slovenskega jezika, ampak vseh sodelujočih v izobraževalnem sistemu.«

»Stvari se lotevamo po gasilsko. Potem ko smo imeli leta 2012 preplah ob tem, ko smo bili že skoraj na ravni Albanije po bralni pismenosti, smo hitro naredili projekt, ki se je izkazal za izvrstnega.«

»Najbolj pereč pri nas pa je nadzor nad izvajanjem tega, kar piše v učnem načrtu oz. strategiji.«

»Gledališče ima moč spregovoriti o temah, ki se jih starši ne znajo dotakniti.«

»Nov zagon, novo obliko in status, ki ga v tem trenutku sicer živi, vendar ji ni priznan.«

»Potrebujemo gledališče, v katerem prostor gledališke dvorane otroke usmerja v osredotočenje, zatopljenost, v razmislek.«

»Knjiga H2SO4 je zbirka slovenske uporniške poezije, od ljudske pesmi do izraznosti sodobnih pesnic in pesnikov.«

»Odpri oči in spregovori«

»Pred vstopom v šolo in v 1. razredu osnovne šole je čas pridobivanja pozitivnih izkušenj s knjigo in ustvarjanja lastnih pripovednih strategij, ki jih spodbujajo slikovne zgodbe.«

»Knjige, ki smo jih brali v otroštvu, se globoko vtisnejo v nas, tako dobre kot slabe.«

»Le zakaj bi mu ponujali slabe knjige, če je toliko dobrih?«

»Kakovostna slikanica je sozvočje besede in slike.«

»Kakovostna književnost po njenem mnenju poleg tega pri človeku vzbuja občutljivost, empatijo in solidarnost.«

»Kakovost slikanice presojamo po treh kriterijih, in sicer kakovost besedila, kakovost ilustracije in kakovost razmerja med ilustracijo in besedilom.«

»Najboljša dela bralcev ne podcenjujejo, temveč so kompleksne umetnine, ki nagovarjajo različne starostne skupine naslovnikov.«

»Vsak misli, da zna napisati in celo narisati slikanico.«

»Tudi nekvalitetne slikanice so lahko odličen slab zgled, če smo do njih kritični.«

»Otroška oziroma mladinska književnost je primerna za obravnavo problemskih in tabutem, vendar naj avtor in pripovedovalec zagovarjata otrokovo perspektivo.«

»Andreja Peklar je ustvarila odlično avtorsko slikanico o prijateljstvu med deklico in luno, ki govori tudi o tem, kako se luna čudežno spreminja, o prepletenosti otroškega in živalskega sveta, o strahu in radovednosti.«

»Sporočilno minimalistično verzno besedilo (...) učinkovito nadgrajujejo prav posebne poetične ilustracije, ki vključujejo vrsto navezav na obliko in barvo lune v drugih likovnih podrobnostih: znakih, barvah gozda, odsevih na gladini.«

»Tematizacija materinske skrbi lune, ki bedi nad otrokom, je v igrivi zamenjavi vlog izpeljana besedilno in likovno prepričljivo; slikanico odlikujejo še močna celostna likovna podoba ter izjemno vzdušje, ki je likovno ekspresivno, a nikoli nazorno ali enoplastno.«

»Ko sem sestavljal prvo zgodbo Ne bi smel odpreti tistih vrat, ki jo je navdahnil komad Ramonesov, so mi junaki zelo prirasli k srcu. Potem pa nekako nisem znal napisati učinkovitega konca. In sem si rekel: Zakaj ne bi poskusil napisati nekakšne fantovske Anice?«

»Mami, verjemi mi, da je komplicirano biti majhen«

»Že prva knjiga (Ne bi smel odpreti tistih vrat) dokazuje, da gre za zelo kakovostno in slogovno prepričljivo delo (avtentičen sleng osrednjih oseb, igra z imeni), ki vsakodnevne potegavščine otrok, starih osem let, nadgrajuje s posrednim opozarjanjem na stereotipe ter na pomen ustvarjalnosti in prijateljstva.«