»Ob tem vsi trije mladi igralci priznavajo, da sedaj, ko film prihaja na velika platna, njihova trema narašča, v primerjavi s to, je trema pred kamero zanemarljiva, pravijo.«
»Balet Faust, katerega zgodba je 'skozi zgodovino umetniških uprizarjanj postala gledališki mit par excellence, opozorilo in obenem navdih k premisleku o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje – ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti.'«
»Ključno za ustvarjalni proces baleta je bilo predvsem spoznanje, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost.«
»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«
»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«
»Scenska oprema prevladujoče 'črne škatle', premični zasloni in videoprojekcije nas popeljejo iz interjerjev na vrtove, iz nebes v pekel. Produkcija naglega tempa, zvečine uprta v narativnost, ves čas navdušuje z drobnimi detajli, fabulo pa podpirata močna dramaturgija in učinkovita zgradba.«
»Baleti koreografa romunskega rodu Edwarda Cluga skrajno fizične, a hkrati poetične stvaritve, plesna dela, ki se poigravajo z manirizmi in ironijami človeškega bivanja.«
»Po več kot štirih desetletjih opažava, da ima Maribor še vedno izvrstno in radovedno glasbeno občinstvo, marsikdo izmed njih se z nostalgijo spominja zlatih časov izpred štirih desetletij.«
»V Sloveniji vzniknilo tudi veliko sodobnih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev visokega umetniškega profila, ki pa kljub velikemu številu glasbenih festivalov pri nas ne najdejo prostora za kontinuirano umetniško delovanje.«
»Festival pomeni najin pristni poklon in zahvalo najinemu Mariboru, saj sva ravno v tem mestu kot učenca in dijaka sprejela ključne glasbene smernice in se odločila za umetniško pot, po kateri hodiva še danes.«
»Minoritska cerkev v kompleksu Lutkovnega gledališča Maribor, ki se lahko kosa s podobnimi, tudi v tujini redkimi, prostori, se izkazuje kot idealen zvočni in scenski prostor za posebne, izbrane in prostoru primerne akustične oz. diskretno ozvočene sodobno glasbene umetniške projekte.«
»Dejstvo, da je umetniški opus Male Kline nerazumno obsežen in kvalitativno eden najbogatejših med umetnicami in umetniki njene generacije, filozofinji z izjemnim konceptualnim aparatom zagotavlja izkušnjo in analitični uvid presežne stopnje in nenazadnje kompleksno miselno jasnost.«