Omemba: Mojca Zvezdana Dernovšek

»Seveda, samozdravljenje je mogoče.«

»V celem razvitem svetu imamo pandemijo stresnih, anksioznih in depresivnih motenj.«

»Če gledamo daljše časovno obdobje, recimo 10, 15 let, dejansko zaznavamo 90-odstotno povečanje, vendar sami ti podatki sami ne povedo nič, če jih ne osvetlimo tudi z drugimi.«

»To ne pomeni, da so to ljudje, ki trajno jemljejo antidepresive.«

»Torej, če mi rečemo, da je 8 odstotkov ljudi v enem letu dobilo vsaj en recept, se lahko vprašamo, koliko jih je dobilo recimo samo en recept za ureditev spanja.«

»Na vprašanje, ali smo sredi tihe pandemije depresije, je odgovorila, da smo že 20 let, ampak da smo to mogoče šele zdaj opazili.«

»V depresijo lahko spravite kogarkoli, samo različne pritiske mu je treba ponuditi in dovolj časa morajo trajati.«

»Večinoma ljudje še vedno iščejo pomoč pri izbranem splošnem zdravniku, seveda če ga imajo, in ta jih lahko napoti na delavnice za obvladovanje depresije, anksioznosti in stresa.«

»To ni plačljivo, to krije zdravstvena zavarovalnica in je del preventivnih programov.«

»Seveda imajo na trgu ta trenutek na voljo tudi na trgu psihoterapevte – mi nismo zamenjava drug za drugega.«

»Da mi je mar za nekoga, lahko izrazim tudi z napačnimi besedami, ampak moja neverbalna komunikacija, moj izraz, zven mojih besed, je tisto, kar lahko reši življenje.«

»Najhujša je samostigma, ko se človek zaradi svojih duševnih težav počuti manjvrednega, težave zanika in pozno išče pomoč.«

»Kljub temu je samomor velik javnozdravstveni problem s socialnimi, čustvenimi in gospodarskimi posledicami.«

»Med mladimi velikokrat prihaja do posnemanja samomorov, samomor pa je eden najpogostejših vzrokov za smrtnost med mladimi.«

»Naša skupna naloga in odgovornost je, da se opolnomočimo s strokovnim znanjem o dejavnikih tveganja, ustreznih pristopih in terapevtski komunikaciji.«

»Delitev psihoterapije na dva poklica je dejansko umetna, v praksi si težko predstavljam, kako bi prepoznali, kje je meja med zdravljenjem in lajšanjem težav.«

»Je najpogosteje uporabljena oblika psihoterapije za ljudi, ki imajo resne in hude duševne motnje. Nevarno in škodljivo je pri ljudeh, ki imajo hudo duševno motnjo ali pa duševno motnjo v določeni fazi bolezni, uporabit katerikoli druge, bolj invazivne psihološke terapevtske postopke.«

»Človek bo vedel, pri komu išče pomoč, in kakšne kompetence ta človek poseduje, se pravi, bo lahko prilagodil svoja pričakovanja.«

»Da mi je mar za nekoga, lahko izrazim tudi z napačnimi besedami, ampak moja neverbalna komunikacija, moj izraz, zven mojih besed, je tisto, kar lahko reši življenje.«

»Najhujša je samostigma, ko se človek zaradi svojih duševnih težav počuti manjvrednega, težave zanika in pozno išče pomoč.«

»Prej ko človek poišče pomoč, lažje je duševna težava obvladljiva.«

»Vidim, da ti je težko in ne morem obljubiti, da ti bo bolje že čez noč, vendar pa pomoč obstaja, če si jo boš želel.«

»Razumem, da ti je zelo hudo.«

»Pri nas čakalnih dob pravzaprav ni.«

»Če želimo celostno obravnavati človeka, ki ima veliko raznovrstnih težav, potem je timska obravnava edina smiselna.«

»Timsko delo me v resnici razbremenjuje, saj točno vem, kaj moram narediti in kaj bodo naredili drugi.«

»Ko pregledujem izvedbo storitev, se mi zdi neprecenljivo, kaj vse lahko državljani dobijo na tem področju, in se sprašujem, koliko so ljudje v drugih regijah, kjer centri za duševno zdravje še niso vzpostavljeni, prikrajšani.«

»Ko nudimo ljudem pomoč hitro in učinkovito, sporočamo, da težave so, a so rešljive.«

»To ni psihiatrična obravnava, temveč obravnava v skupnosti, v kateri se obravnavajo krizna stanja.«

»Načrtovali smo, da bo največja potreba nekje do konca leta, pozneje pa bomo poskrbeli, da bodo v teh regijah centri za duševno zdravje polno funkcionalni in kadrovsko popolnjeni, saj pričakujemo, da bodo imeli precej več dela, kot so ga imeli doslej.«