Omemba: Mojca Zvezdana Dernovšek

»Mislila sem, da nisem dovolj dobra, da bi bilo bolje, ko me ne bi bilo, ker tako ali tako ne bo nič iz mene. V glavi sem imela črnino, kot da bi izključila stikalo. Tema, čista tema.«

»Človek, ki žaluje, je običajno dolgo časa globoko žalosten, ampak ohranja stik z drugimi, išče pomoč in funkcionira v vsakdanjem življenju.«

»Trpljenje, ki ga občuti, je tako hudo, da si ga, kot pravi ameriški pisatelj in esejist William Styron, zdravi ljudje v vsakdanjem življenju sploh ne zmorejo niti predstavljati.«

»Depresija je čisto svoja realnost, nepredvidljiva in zahrbtna. Priplazi se ti izza hrbta in te objame okoli vratu kot piton, ki te hoče zadušiti. Nenadoma vse stvari dobijo drugačen pomen in vse, česar se lotiš s svojimi mislimi, je črno.«

»Bolečina ne popusti in stanje je neznosno ob prepričanju, da ne bo nikakršne utehe - ne naslednji dan, ne naslednjo uro, mesec ali minuto.«

»V cvetočem delu sveta, kakršna je Zahodna Evropa, zdravje populacije ni več odvisno od kakovosti zdravstvene nege, ampak od narave družbenih in ekonomskih odnosov.«

»Vsi naj bi imeli enake možnosti in priložnosti – izkoristi jih, vse je odvisno od tebe.«

»Iintenzivno bomo pristopili k temu, da zadevo pohitrimo.«

»Z izjemnim akcijskim načrtom želimo storitve in mrežo na področju duševnega zdravja čim prej pripeljati v realnost.«

»Tako bomo imeli osnovne strukture, da lahko implementiramo vse načrte, s katerim želimo izboljšati to področje.«

»Na področju duševnega zdravja je precej akutnih težav in nekatere se vlečejo že leta.«

»Preslišani ostajajo tudi naši pozivi, da bi se moralo povečati število strokovnjakov.«

»Dober kazalnik je, kako se človek odzove na kritiko, kako se odzove, ko njegova potreba ni zadovoljena. Če je njegova reakcija pretirana ali otročja, lahko tudi jezna, agresivna, takrat moramo zastriči z ušesi.«

»Študij, ki bi potrjevale, da je tega vedno več, nimamo. Se pa o tem čedalje več govori, in bolj ko to poznamo, več tega opazimo.«

»Strokovnjak ima lahko takega človeka pred seboj, pa motnje ne bo prepoznal.«

»To ni običajna praksa, v tem primeru bi zagotovo lahko govorili o strokovni napaki. Od l. 2008 naprej imamo ničelno toleranco do nasilja, zato take primere ne napotujemo na skupinske terapije ali partnerske obravnave. Povzročitelj mora pred tem vedno izpolniti določene pogoje – da prizna, obžaluje in se opraviči.«

»Prav diagnosticirano antisocialno motnjo ne, motnje vedenja in osebnosti oziroma ravnanja, ki se kažejo kot odstopanja od pričakovanih družbenih ravnanj, to pa zagotovo.«

»Otroka je treba uokviriti, mu postaviti meje. S poveličevanjem individualizma in permisivne vzgoje smo vzgojili mlade, ki so prazni, brez kančka frustracijske tolerance, ki se ne znajo potruditi, ki ne znajo počakati.«

»Igrati igro sociopata pomeni, da boš tudi sam nastradal, če pa ne igraš igre, bo ta oseba ostala sama in morda prišla do uvida.«

»Mi strokovnjaki vstopimo v zgodbo zelo pozno, ko je komaj še kaj mogoče popraviti. Zato se mora vsak zavedati, da so določena vedenja nedopustna.«

»Mislim, da se je to zgodilo zato, ker smo bili v Vancouvru, meje so bile zaradi pandemije covida-19 zaprte in nihče nas ni mogel obiskati.«

»Roke so se mi tresle, izjemno sem se potila in nisem se mogla premakniti.«

»Mislim, da se jih bojim zato, ker zaradi njihovih narisanih nasmehov ni mogoče razločiti, ali so srečni ali nevarni.«

»Vsi imamo v glavah veliko nenavadnih misli, besed, impulzov, a nekateri se jih ustrašijo.«

»Prej ko ukrepamo, bolje je, ker potrebujemo manj ali celo nič zdravil in ker je motnja lažje obvladljiva.«

»Nekaterim ljudem zdravila res pomagajo, ničesar jim ni treba spremeniti v svojem življenju. Večini pa ne.«

»Opravičujemo se, če so bila nekatera opozorila neprimerna in če smo z njimi prizadeli določene skupine.«

»Ta namreč vseskozi vztraja, da novega koronavirusa v Belorusiji ni, saj da ga on 'ne vidi leteti po zraku'.«