Omemba: Rudolf Maister

»Narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni. Zvestoba narodu sega tja do našega substrata, tja do erosa.«

»Mojih sedem tekmovanj.«

»Postavitev plošče Rudolfu Maistru na stavbi, v kateri je deloval, je za Slovenijo izraz spoštovanja mesta Przemysl in Poljske ter hkrati poklon našemu rojaku. V vaše mesto ga je leta 1908 pripeljalo vztrajanje v slovenski narodnozavedni drži znotraj avstro-ogrske vojske. To je bilo pravo domoljubje, ki je ena gonilnih sil slovenskega in poljskega naroda.«

»Ponosni smo nanjo. Številni predstavniki slovenskega vojaštva so pustili pečat v evropski vojaški zgodovini, med njimi je z zlatimi črkami zapisan general Rudolf Maister.«

»Predvsem pa nas povezuje ljubezen do domovine. Naj živi naša slavna tradicija, naj živi prijateljstvo med narodi.«

»Maister bo predstavljen iz različnih zornih kotov: kot drzen vojak, vizionarski politik in občutljiv estet.«

»Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«

»General Maister je vedel, za kaj se je boril: za svobodo in mir, za slovenstvo.«

»Ko prebiram njegove pesmi, čutim, da je njegovo pero nosilo breme mečev, ki so po Evropi sejali smrt.«

»Znanje, svoboda, sodelovanje in solidarnost so temelj naših ukrepov in načrtov.«

»Boril se je za svobodo in prav je, da se večkrat spomnimo, da nekoč svoboda ni bila samoumevna, zato spoštujemo to, kar imamo.«

»Brez njega in njegovih dejanj bi slovenska zgodovina zanesljivo potekala drugače. Maribor bi bil v avstrijskih rokah, Prekmurje pa v madžarskih.«

»Dan Rudolfa Maistra, vojaka, ki je bil tudi pesnik, nas obvezuje, da generacijam za nami zagotovimo takšno življenje, da bodo znali izkoristiti priložnosti in se bodo znali odločiti tako, kot je prav.«

»Kadar se povežemo, smo nepremagljivi.«

»Najpomembnejša stvar pri vsaki krizi je naš odziv nanjo. Zgodovina nam je in nam vedno bo zastavljala zanke. Rojeni smo v svet borb in preizkušenj.«

»Moramo s solidarnostjo narediti vse, kar je v naši moči, da bosta varnost in stabilnost, ki ju uživamo v Sloveniji, čim prej zagotovljeni tudi Palestincem in Ukrajincem.«

»Ne samo z nasprotniki, tudi s tistimi, za katere je pričakoval, da mu bodo stali ob strani. Samo veliki voditelji to znajo in zmorejo.«

»Znal je povezovati, združevati, bil je tisti, ki je pozival k enotnosti in sodelovanju. Zavedal se je, da lahko slovenski narod uspe samo, če bo temeljil na teh vrednotah, povezan in enoten. Bil je zelo daljnoviden.«

»Brez večje enotnosti, odgovornosti, smelosti pri premoščanju razlik, brez empatije in umirjenega in argumentiranega dialoga znotraj in odločnosti ter odgovornosti do države navzven ne bomo uspešni.«

»Nič lažje nam ni, morda celo težje. Dokazati moramo, da smo trdni navznoter in sposobni odzivati se na izzive našega okolja in sooblikovati odgovore. Več spoštljivosti, razumevanja in konstruktivnosti bo potrebnega tudi doma, v reševanju naših notranjih izzivov.«

»Danes bi bila takšen obisk in prodaja zelo uspešna, vendar entuziazem organizatorjev, načelna politična podpora, dobra medijska pokritost in prilagajanje odpiralnega časa takrat niso zadoščali, da bi z vstopnino in deležem od prodaje pokrili stroške.«

»S svojim ugledom so jamčili za pomembnost dogodka, s svojim položajem pa so gotovo tudi konkretno olajšali pridobivanje dovoljenj, prostorov in ne nazadnje finančnih sredstev za razstavo.«

»S to razstavo je likovno življenje končno postalo del mariborskega javnega življenja.«

»V dneh, ko smo veliko doma, lahko skupaj poiščemo še katero od teh umetnin!«

»Skušal sem ujeti utrip takratne diplomacije, pregledal sem dokumente, ki so jih pisali diplomati iz avstrijskega predstavništva v Ljubljani ali Beogradu ali iz jugoslovanskega predstavništva na Dunaju. To ti da celovito sliko takratnih dogajanj.«

»Nekateri politiki pa niso bili zagovorniki agresivne politike – ne iz mirovnih pogledov, temveč so ocenjevali, da bo slovenska politika v okviru nove jugoslovanske države in pod pokroviteljstvom srbske politike, ki je bila na zmagovalni zavezniški strani, uspela dobiti za pogajalsko mizo, kar želi.«

»Koroški primer je bil morda kompenzacija za to, da je privolil v zahtevo Italije in so celotno južno Tirolsko brez plebiscita pripisali Italiji.«

»Slovenski politiki tedaj niso znali angleško, medtem ko je bil na drugi strani avstrijski častnik, ki je znal pet jezikov ter je nato prevajal tudi za slovensko stran. Slovenci v takšnih okoliščinah torej niso mogli biti dominantni.«

»Tukaj se njegova stroga vojaška politika izvršenih dejstev ni tako obrestovala, na koroškega človeka je vplival drugače, kot je nameraval.«

»Čeprav o Maistru in njegovi mariborski zgodbi vemo veliko, pa je veliko manj poznana njegova pomembna vloga v tej koroški plebiscitni zgodbi.«