Omemba: Vladimir Rukavina

»Za naše otroke gre, ki dejansko niso naredili čisto nič narobe. Razmišljajo o svoji usodi, dostojni so, vsega se držijo, zato mislim, da je prav, da jih podpremo.«

»Preprosto smo le izrazili svoje mnenje, policisti pa so nas popisali za nekaj, česar nismo naredili. Upoštevali smo namreč čisto vse, kar bi morali upoštevati, in ni nobenega dobrega pojasnila za to, kar se nam zdaj dogaja.«

»Če želimo, da slovenska umetnost in ustvarjalnost ne zamreta, če želimo, da slovenski kulturni sektor preživi, se morajo vrniti prireditve z občinstvom.«

»Dovolj je! Skrajni čas je za odpiranje dvoran, za takšne rešitve, ki bodo tudi v zaostrenih razmerah glasbenim in drugim kulturnim ustvarjalcem omogočale delovanje, ljudem pa obiskovanje kulturnih prireditev. Seveda varno, brez nevarnosti za širjenje bolezni, z vsemi potrebnimi ukrepi.«

»Ker ne želimo tarnati. Ker vemo, da pisanje pisem, opozarjanje in pritoževanje na socialnih omrežjih niso dovolj. Ker se je za kulturo treba boriti.«

»Znal se je opravičiti za napako.«

»Dober večer, domovina! Dober večer, Ljubljana! Napočil je trenutek resnice. Prišel sem pogledat, ali me res nikoli niste marali ali ste se samo pretvarjali.«

»Balašević je zmagal …«

»Znal se je tudi opravičiti, reči, da je naredil napako, v nasprotju s številnimi drugimi.«

»Tragedija Jugoslavije je, da mi te ideologije, ki prihajajo z zahoda, zmeraj prevzamemo z nekim destruktivnim zamikom.«

»Ne, da smo krivi za vojno, ampak krivi smo, da smo izvolili Miloševića.«

»Ne predstavljam si, kako bi bilo danes, da tega nismo doživeli skupaj, da jim nisem pokazal, kaj so prave vrednote – kaj je etika, morala, kultura tega prostora.«

»Zdaj smo čuvaji vseh plemenitih vrednot, zaradi katerih smo nekoč hodili na koncerte, kjer ni bilo čutiti pohlepa, zavisti in sovraštva.«

»Đole, s tabo je bilo odraščanje lepše in lažje.«

»Đole, odraščanje s tabo je bilo lepše in lažje.«

»Bilo je izvrstno; našteli smo več kot 2400 ogledov.«

»Zunaj se sicer sliši, a nismo želeli nastopa preveč ozvočiti.«

»Na ta način želimo vsaj malo zapolniti praznino, ki je nastala ob tem, da ne smemo prirejati prireditev v živo.«

»Vsi zdaj predvajamo stare posnetke, a mislimo, da je treba dati ljudem tudi nekaj novega, nekaj neposrednega, obenem pa pomagati izvajalcem, ki so zdaj ostali brez nastopov.«

»Navsezadnje pa tako tudi sami sebi pokažemo, da smo še živi.«