Tema: Glasba

»Restavriranja in izdaje vinilnih Odpotovanj Tomaža Pengova smo se v ZKP-ju lotili z vso skrbnostjo, s premislekom in spoštovanjem do enega od kultnih temeljev dediščine slovenske popularne glasbe.«

»Težko je natančno pojasniti, kaj naredi Odpotovanja tako enkratna in neponovljiva. Prav gotovo vsebujejo občutja svojega časa, nemir mladosti in iskanja, ki svojega cilja sicer ne pozna, vendar ga čuti in sluti z vsem bitjem. In ta občutja so izražena s pesniškim jezikom, ki je izčiščen, varčen, hkrati pa zelo natančen. Pogosto srhljivo natančen. Je arhaičen in moderen hkrati in ravno to, da ohranja temeljne značilnosti poezije, recimo kitično obliko, pa rime oziroma asonance, vendar se vsega tega ne drži dosledno, je morda poskrbelo, da je prodrl tako globoko v zavest vsakega poslušalca. Toda hkrati je k temu treba dodati Pengovovo izjemno interpretacijo, njegov Orfejev glas, ki se brezhibno prilega besedam in njihovi zvočnosti.«

»išče nove zvočne kombinacije, ki se v harmonskem smislu gibajo med tonalnostjo in modalnostjo – mestoma, zaradi zvočnih učinkov – pa se poslužuje tudi drugih izraznih možnosti. Kljub vsemu pa ostaja prvenstveno melodik, zato so njegova dela toliko izvajana in priljubljena med vsemi slovenskimi zbori.«

»Vse se je začelo ravno na RTV Slovenija, v oddaji V petek zvečer. Ne smemo pozabiti Blaža, on je zaslužen za to.«

»Midva nikoli nisva bila skregana, ampak enostavno se nisva družila, konkurenčna sva si bila.«

»Počuti skoraj kot zvezda.«

»Očitno sva res naredila veliko, da si ljudje želijo tak nastop.«

»Kot da bi sanjala, ampak zdaj te sanje živim. Živiva jih skupaj.«

»To je eno tako priznanje – saj mogoče izpade klišejsko, ko tako rečem –, ampak ... Ko to delaš toliko let in ko vsak konec tedna hodiš okoli itd. ... In potem narediš neko drugačno stopnico v drugo smer in dobiš tak odziv ljudi, se vprašaš, ali je res in ali si to sploh zaslužimo.«

»Jaz po poškodbi glave ne gledam več toliko zgodovine. Ampak samo zaradi enega preprostega razloga: raje delam, ustvarjam nove stvari. Se pa rad oziram nazaj.«

»Verjetno se ljudje sprašujejo, katere pesmi bodo.«

»Želimo si samo, da ljudje pridejo, da to doživimo skupaj.«

»Mogoče bo to celo nastop generacij.«

»To je seveda ena stopnica višje, višji rang teh nastopov in krona tega, kar sva do zdaj delala.«

»Karkoli si storil / v nasmehu nekega dneva, / si prinesel, / prinesel s seboj.«

»Glasba je poslanstvo, ker mi nismo večni na tem planetu. Glasba je pa večna, bila je pred nami in bo ostala za nami.«

»Glasba je sredstvo, s katerim lahko nekomu spremeniš pogled na svet.«

»Prav glasba omogoči eksplozijo čustev.«

»Album sva razvijala sproti, 10 skladbah sva gradila istočasno, nisva ustvarjala vsake posebej.«

»Določila sva si, da bo album do konca decembra končan. Snemati sva ga začela lani, na začetku poletja.«

»Na začetku decembra pa je bilo, kot da bi presekal. Zgodilo se je teh 10 skladb, do 31. decembra sva imela končano prvo različico.«

»Vsak nastop si poskušava vzeti kot neko igrišče. Če imaš na njem samo matrico, ti je dolgčas – potrebuješ žogo, igrala, nekaj, s čimer se lahko igraš in v najinem primeru so to inštrumenti in razni tehnični pripomočki.«

»Nekako poskušava ugotoviti, kaj je 'electric' in kaj je 'organic'.«

»Argumenti, zakaj naj nekaj ne bi bilo primerno za ženske, so vedno isti, se pa skozi zgodovino spreminja področje, za katerega naj bi to veljalo.«

»Priča smo bili pravemu 'srcolomilskemu' triu v priredbi Žanove uspešnice Pusti mi spomin.«

»Izvedel jih je s pevcema Samanto Kunšt in Aljažem Ramotom.«

»Ta pesem je zanič.«

»Ta pesem je sranje.«

»V očeh imam peklenski ogenj - in to je ChatGPT.«

»Ko pomislimo na nekatere velike skladatelje skozi zgodovino, se nam samodejno pojavijo imena, kot so Mozart, Mahler, Schumann, Holst in Mendelssohn. Toda koliko nas si predstavlja ženske s temi priimki: Nannerl, Alma, Clara, Imogen in Fanny, vse enako nadarjene skladateljice.«