»Hiperrealistična odrska zasnova Raimunda Orfea Voigta, v kateri se zaton meščanstva, ki se vrti okoli sebe, odraža v vsaki podrobnosti, in psihološko natančna igra ansambla, ki je odlično umeščena v najmanjšo vlogo, sledita gledališki tradiciji, ki je šla nekoliko iz mode.«
»Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih.«
»Če pogledamo okoli sebe, tudi vse svinjarije, vse laži, vsa podtikanja ali vsa skrivanja, so posledice nekih strahov ljudi, ki jih nosijo v sebi, ker če ne bi bili prestrašeni, bi bili ljudje bolj transparentni in odprti drug za drugega.«
»Poseben projekt je po besedah ravnateljice ljubljanske Drame Vesna Jurca Tadel tudi predstava platforme Čakajoč Supermana z naslovom Žene v testu, ki temelji na 'ugledališčenju' slovenskih ljudskih pesmi, premiero pa bo doživela v petek v Mali Drami.«
»V pretresljivi družinski drami nepovratno poškodovanih eksistenc z večplastno, tankočutno in celovito interpretacijo pooseblja njeno trpko središče – oblastno, zajedljivo ter od alkohola in tablet odvisno mater, ki tudi ob neposrednem soočenju z minljivostjo ostaja ujetnica svojih demonov in širi spiralo psihičnega nasilja med svoje bližnje.«
»Prva uprizoritev v slovenskem jeziku daje prostor človeku, ki je pretekel maraton s svojim strojem in z nepogrešljivimi prijateljskimi umi, znanstveniku, ki je začrtal temelje sodobnega računalništva in hkrati nevede postavil ogledalo v poduk družbi, ki upajoč ne bo več ponavljala svojih nestrpnih in sovražnih napak.«
»Kako lahko preoblikujemo svet. Nujno je treba razmisliti o številnih načinih, kako lahko preoblikujemo svet. Zdaj moramo stopiti skupaj, se povezati in ustvariti gibanje, ki nas bo združevalo in gnalo naprej k pravičnejšemu vesolju. Naše umetnike in širšo skupnost prosimo, da razmislijo o tem vprašanju.«
»Za mnoge velja rek, da so z glavo vedno med oblaki, sanjači, naivneži, v bistvu pa optimisti, ki iščejo pozitivno stran vsega in si skušajo urediti nebesa ali raj na zemlji, na trdnih tleh, kljub strahu in negotovosti«
»Svet pozna mnogo obredov: različni so si po namembnosti, vsebini, obliki. Lahko so čisto osebni, zasebni, lahko so verski, poganski, lahko so skrivnostni, okultni. Potreba po obredih je v človeku od nekdaj prisotna: menim, da zato, ker si bo človek – ne glede na to, koliko in v kakšni obliki je povezan z naravo, ki ji pripada – vedno postavljal vprašanja o svojem obstoju.«
»Nagrada tantadruj že dvanajst let predstavlja sinonim za ustvarjanje skupnega kulturnega prostora, danes, ko so nas pretekla leta tako resnično in zares soočila z različnimi mejami, pa predvsem krepi povezanost, solidarnost in zavedanje, da moramo svojemu občinstvu dati več kot kadar koli prej.«
»Letos so člani in članice skupine Malega Mladega odra AMO, meni na veliko veselje, predlagali temo življenja starejših. Nad vsebino sem bila resnično navdušena, saj se mi zdi, da je medgeneracijskega dialoga premalo.«
»Dobila sem skupino mladih, ki so zelo močni v gledališki improvizaciji. Pri ustvarjanju je bilo to zame zelo pomembno, saj so bili sposobni tudi v precej omejenem in vsebinsko zelo določenem okviru odpirati relevantne teme in jih razviti znotraj prizora brez vnaprej določenega besedila.«
»Igralka v svoji interpretaciji ne pretirava, temveč komičnost dozira z občutkom tako za žanr kot tudi za gledalca, uprizoritvenega materiala pa se loteva s svežino, subtilno duhovitostjo in pristno zanesenostjo, ki njeno kompleksno igro in nastop delata žlahtna.«
»Oba sta posebej izstopajoča in polnokrvna v briljantnem dvojcu z likoma Potnice in Delavke Tamare Avguštin. Čeprav brezimna, sta lika, ki ju je ustvaril Tomazin, vse prej kot tipska ali karikirana, temveč sta prežeta s toplino in z bistroumnim uvidom v usodo malega človeka, empatična, radoživa in polnokrvna, predvsem pa žlahtno smešna.«
»Svet 'začaranega sistema, ki je namenjen le še samemu sebi', je Zidar spretno vzpostavil z uporabo natančnega giba, arhitekturne prisotnosti na odru in simbolne moči prostora, s tem pa naredil odločen korak naprej proti tipu komedije, ki deluje prek subtilnega, počasnega in blagega.«
»Ob tem predstava ne poskuša moralizirati niti ne vsiljuje vsesplošnih resnic in aktualističnih klišejev, temveč razgibano korespondira z občinstvom – še najbolj takrat, ko razgalja nevralgične točke današnjega prostora in časa.«
»Paloma ne išče bližnjic z instanthumorjem, prilepljenim na etiketo narečja ali na enostranske interpretacije sladkogorskih likov, ampak dokumentarno osnovo in spominsko gradivo, iz katerih izhaja, premišljeno nadgradi in ustvari svoj fiktivni svet, v katerem vešče raziskuje večpomenskost komičnih nians malega kraja.«
»Ne zavedaš se, da si zaradi te sreče nemalokrat primoran izpustiti kakšno filmsko izkušnjo, predvsem tujih produkcij, ker enostavno ne moreš biti tako fleksibilen kot kdo 'na svobodi'.«