»To vzdušje me je popeljalo v vesolje, napolnjeno s spomini in povezavami z mojim lastnim življenjem, mojimi predniki ter nekaterimi nagnjenji in obsesijami, ki so nama s Plečnikom skupne - kot je ljubezen do knjig, predmetov, fragmentov in antične umetnosti.«
»To vzdušje me je popeljalo v vesolje, napolnjeno s spomini in povezavami z mojim lastnim življenjem, mojimi predniki ter nekaterimi nagnjenji in obsesijami, ki so nama s Plečnikom skupne - kot je ljubezen do knjig, predmetov, fragmentov in antične umetnosti.«
»Avtor, ki je s svojo specifično ikonografijo in ustvarjanjem, ki je blizu abstraktnemu ekspresionizmu, veliko prispeval k razvoju sodobnega slovenskega slikarstva, pušča za seboj neizbrisne sledi prav na področju kolaža in tridimenzionalnega poseganja v ploskoviti svet slike.«
»Tokratna razstava izpostavlja motiv očesa, njen naslov pa razpira tudi širše pomenske razsežnosti – deluje kot ukaz, izziv, nagovor ali celo apel k poštenosti in iskrenosti v družbi, kjer teh vrednot pogosto primanjkuje.«
»Vseprisotne oči, ki spremljajo obiskovalca, učinkujejo kot aluzija na sodobno družbo nadzora, ki se učinkoviteje uveljavlja nad splošnim prebivalstvom, medtem ko sistem pogosto zataji prav pri nadzoru nad tistimi na vrhu, odgovornimi za vojna stanja in škodljive posege v okolje.«
»Umetnika se v zaprtem prostoru galerije soočita z delom in razmišljanjem drug drugega ter ob tem spoznata nekaj bistvenega: da je v njunih izrazno povsem samosvojih delih vedno prisotna komponenta, ki presega posameznika – nekaj splošno človeškega, kar različne poglede povezuje v skladno celoto.«
»Slikarska dela, ustvarjena z akrilom na platnu različnih formatov, in manjši tridimenzionalni stenski objekti skupaj oblikujejo vizualno poetični ansambel, ki osvetljuje prizore počitka, igre in pogosto spregledanih vsakdanjih, običajnih trenutkov. Dela razkrivajo preplet ženskega doživljanja, materinstva in družinske pripadnosti.«
»Prepletanje različnih medijev, kot so slike, risbe, video, skulpture, scenografije, luči, zaznamuje tudi tokratno razstavo podob samosvojih zoomorfnih oblik, ki izstopajo iz prostora alegorično in realistično hkrati. Nemara retorično, ko živimo svet, v katerem smo, ali pa celo historično in hkrati futuristično hkrati, kot bi si roki podala spomin in vizija.«