»Njegov opus je bil prepoznan kot značilno slovenski, Rihard Jakopič mu je nekaj let pozneje celo podelil status 'našega človeka' in dodal, da ima 'nekaj, kar nam je sorodno'.«
»Specifičnost njegovega dela je pred skoraj 100 leti izpostavila že Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva, je v predgovoru v razstavnem katalogu izpostavila direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.«
»Umetnik je ustvarjal v težkih časih, v medvojnem obdobju ter letih po drugi svetovni vojni. Družbena klima v marsičem ni bila pozitivno nastrojena, a njegova dela nas pogosto presenetijo z veseljem, ki ga začutimo ali prepoznamo na slikah.«
»Ko je slikar upodabljal svoje modele je spretno uporabil barvo, ki je gradila sliko in figuro. Barva je bila za Kosa bistvenega pomena in je zanj v slikarskem jeziku predstavljala svojevrstno igro.«
»Predvsem pa je slikar na ta način ustvarjal (impresionistični) vtis, ki se na določeni razdalji sintetizira v očesu in ustvarja čudovito podobo. Njegove figure so zato žive, polne dinamike in umetniškega zanosa.«
»Absolutno se mi zdi to en zelo velik korak. Še pred 50 leti je bilo to skoraj nemogoče, če si bila ženska slikarka, te sploh niso resno jemali. Nekatere so svoje ime spremenile v moško, da bi lahko kje razstavljale. Danes imamo eno ogromno priložnost.«