Zdaj govori delavec

»Po treh mesecih na novem delovnem mestu še vedno vsak dan slišim kakšno novo nenapisano pravilo.«

»Naslednjič, ko ne bo dela zame, moram prej domov, tudi po tri ure. To se prav tako trga od dopusta.«

»Ljudje ne vedo več, kaj je delo delavca, kaj je delo njegovega nadrejenega. Neko stihijsko delo, narejeno samo, da vlak gre s postaje. Amen. Dokler se ne zgodi kaj tragičnega, dokler so samo papirnate napake, se to skrije.«

»Naš čuvaj, ki je čuval pokojnega delavca, je med delavnikom šel večkrat v trgovino, na kavo, v lokal, medtem pa se dela na tirih niso ustavila. Na dan nesreče se sploh ni prijavil na obveščanje k prometniku.«

»To je 80 evrov več kot zdaj, medtem ko bi delavci z ukinitvijo dodatka za popoldansko delo letno izgubili od 200 do 700 evrov, za nočno delo pa od 1000 do 2000 evrov.«

»Vsi bodo v podjetju, tako tisti na čakanju kot tisti, ki imajo službo in normalno delajo. V primeru odhoda na protestni shod so nam v petek javili, da bodo to šteli kot nezakonito stavko.«

»To pomeni, da bomo verjetno jutri ob 15. uri izvedli protestni shod, če bodo delavci še zainteresirani. Ker groženj se verjetno nekoliko bojijo. Ampak glede na to, da so službo izgubili, mislim, da se bodo vseeno udeležili protestnega shoda, ker so res nezadovoljni.«

»Pri njem se zaposliš pri enem podjetju, delaš pa še za 15 drugih podjetij. Za eno plačo.«

»Kdo je zgradil stadione? Kdo je naredil ceste? Kdo je naredil vse? Bengalci, Pakistanci. Ljudje kot mi. Zdaj pa nas silijo, da gremo ven«

»Sem proti skorumpiranim uradnikom, ki so na oblasti.«

»Ali je vsako delo enako pomembno?«

»Zelo sem utrujen. Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje videl dnevno svetlobo.«

»Očala mu omogočijo, da spregleda, kako poteka dominacija v kapitalizmu in zakaj je tako uspešna.«

»Bil sem ves čas zaposlen pri Luki Koper.«

»Bil sem v službi, ko sta k meni pristopila dva človeka s strojnicama. Zvila sta mi roke na hrbtu in me takoj vklenila. Takoj, ko smo prišli v Volkswagnov varnostni center, se je začelo mučenje. Udarjali in brcali so me.«

»Najprej sem bil na črno zaposlen, delal sem sobote, nedelje in praznike, tudi po 16 ur na dan, mesečno sem opravil celo 270 ur, za direktorja sem menjal gume na njegovem avtomobilu.«

»Protestirali bomo vsaj teden dni, po tem tednu pa bo vlada tista, ki bo odnehala.«

»Če se sam pritožim, bom pač ostal brez službe. Morali bi nastopiti skupaj, ampak vemo, kako je s tem. Ljudje imajo posojila, dolgove, družine. Nihče si ne upa ostati brez prihodka.«

»Plača pride redno vsak mesec.«

»Čutim olajšanje, da so te informacije postale javne, čeprav sem bil vključen v delo in sem izgubil službo. Razprave o etiki so stalnica med delavci.«

»Apple pri zaposlovanju prek posrednikov na Irskem ne prevzema nobene odgovornosti do delavcev. Naredijo, kar hočejo, in ko je projekta konec, vas preprosto odpustijo.«

»Z voza je pal dne 4. t m v Medvodah Franc Strgar iz Vikrč, ko je odkladal vreče.«

»Kaj, če bi zaspal za volanom!«

»Pri nas je zelo neobičajno, da delaš v poklicu, za katerega si se izobraževal. Vsi delamo, ampak delamo čisto vse.«

»Plača pri nas je okoli 250 ali 300 evrov. To zadošča zgolj za preživetje, ni pa to neko dostojno življenje.«

»Mislil sem, da so pri vas plače višje, tu pa ponujajo 750, 800 evrov, če to vključuje tudi nastanitev, je dobro, a če si jo moraš priskrbeti sam, potem pa to ni več tako dobro.«

»Naš prijatelj dela že nekaj let v Sloveniji. Ima več kot 1000 evrov plače in pravi, da bo tam ostal. Kljub vsemu ste vi EU.«

»Bil sem pri tistem podjetju v vogalu, pa so mi razložili, da so poleg Slovenije prisotni tudi v manjšem mestu v BiH, kjer bi lahko dobil delo za 240 evrov na mesec, jaz pa že zdaj delam za več kot 300 evrov na mesec. Ne vem, kaj mislijo s tako plačo.«