Zdaj govori kustos razstave

»Buhteče baročno, sublimno trepetajoče, groteskno baconovsko, ekspresivno de kooningovsko. Tizian in Botticelli, Klimt in Schiele, Auerbach in Appel. Pastozna razbrazdana polja in lazurni lebdeči sfumato. Skozi vse te svetove v svoji skoraj vsakodnevni slikarski praksi že petdeset let potuje slikar Ludvik Pandur v iskanju svojega svetega grala, idealne forme lastnega izraza. Včasih, kot pravi sam, ima občutek, da se ji je že približal.«

»Pisanje prehaja v risanje in slikanje, pri čemer se oddaljuje od pomenskega ali berljivega, kot da bi bila ločila in črke naenkrat osamosvojeni od svojih funkcij, kot znamenja nekega ekscesa samega pisanja ali pisave, ki gre v plastično dojemanje zapisanega.«

»Pisava dobi debelino, slojevitost, a je oropana pomena, mesto ilustracije pa je premeščeno, in to na samega pesnika.«

»Poiskali so avtorje, ki, kot opisuje kustos razstave Marko Košan, s širokimi razgledi iščejo značilne in avtohtone koroške vedute...«

»Ta je, kot je zapisal Košan, trenutno eden najbolj prepoznavnih umetniških fotografov na Slovenskem...«

»Abstrahirane krajine tu ne delujejo kot slikarski objekti. Umetniška dela predstavljajo adaptacijo na spremenjeno telo in okolje. Podobe na slikarskih nosilcih nam odpirajo vrata v dovršeno estetsko izkušnjo, ki reprezentira določeno realnost.«

»Mislim, da je Raffaella Carra naredila več za osvoboditev žensk kot veliko feministk.«

»Temporalnost, ki jo gibajoče se telo prinese v prostorske enačbe Mete Drčar, pomeni njihovo dejansko rešitev, saj šele ta uresniči prostor v dinamiki spremenljivk, ki jo njegove domnevne trdnosti samo postavljajo v krhko ravnovesje.«

»Pogosto na videz nekadrirana fotografija daje občutek nepredvidljivosti in gledalca nemudoma potegne v dogajanje na fotografijah. Brutalna resničnost teh fotografij gledalca ne pusti ravnodušnega.«

»Poglej ga! Plastični žužek.«

»Da, ni kip, ker ne stoji pri miru in je v svojem omejenem prostoru.«

»Vendar z dihanjem, ki ni zgolj simulacija, vzpostavi svojo samobitnost, svojo resničnost, bodisi kot bitje bodisi kot prikazen.«

»Pričujoča razstava hote ali nehote poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, ali obstajajo razlike v vrednotenju in interpretaciji umetniških del glede na to, ali so njihovi avtorji ženske ali moški, ali pa je umetnost neodvisna od biološkega spola umetnika? Na neki način lahko rečemo, da je sporočilo te razstave krepitev vloge žensk v likovnem ustvarjanju.«

»Nasilje se odvija za zaprtimi vrati, zato je razstava priložnost, da o njem spregovorimo na glas in v najrazličnejših kontekstih ter tako omogočimo žrtvam, da postanejo slišane.«

»Iz zgodnjih slik, grafik in risb je razvidno, kako je mladi umetnik iskal svoj lasten slog, se spopadal s tehničnimi težavami in delal napake. Vendar pa je bil njegov napredek izjemen in dela, ki bodo vključena v razstavo, bodo ta izjemen razvoj prikazala iz leta v leto.«