»Na eni strani človek želi ukrotiti naravne procese in si jih podrediti v svojo korist, na drugi strani pa je vedno znova očaran nad divjostjo, okrutnostjo, trdoživostjo in samovoljo narave.«
»Zgodba kamniške smodnišnice je na las podobna zgodbi celotne Evrope, ki jo več deset let trajajoča deindustrializacija nezadržno spreminja v muzej in turistično atrakcijo.«
»V njegovih fotografijah je zato moč zapaziti elemente klasične tranzicije, značilne za postsocialistične države, ki temelji na prenašanju nekdanje javne lastnine v zasebne roke.«
»Risbe zaradi svoje krhkosti ne morejo biti stalno na ogled, zato bo razstava edinstvena priložnost, da lahko od blizu vidimo tako širok spekter risb in dobimo vpogled v misli velikih italijanskih renesančnih umetnikov.«
»Ni bilo lahko iz tako obsežne in raznolike zbirke izbrati umetniških del. Zame je bilo predvsem pomembno, da obiskovalcem ponudim rdečo nit, ki jih bo vodila in ki dejansko obstaja le v kronološkem smislu.«
»Pomembno mi je bilo tudi to, da pokažem na tisto, kar je v umetnosti zanimalo Würtha, na tisto, kar so bile njegove preference. Na primer Richterja ali Kieferja, hkrati pa temu nisem želel dati velikega poudarka.«
»Mislim, da je tako postala razstava večplastna in da lahko obiskovalci prepoznavajo edinstvenost te zbirke, Würthov subjektivni pristop k zbiranju umetnin, opazijo njegovo radovednost in široko zanimanje za umetnost. In mislim, da bodo tudi zato obiskovalci na razstavi lahko odkrili nekaj novega.«
»Umetnik se s tem večpomenskim delom navezuje na razstavni prostor in vzpostavlja optično interakcijo med sodobnimi elementi in historično arhitekturo, medtem ko zvočna komponenta tiktakajočih ur v akustičnem prostoru nekdanje kapele ustvarja 'skoraj nadzorovano zvočno kakofonijo'.«
»Naletel sem na nekatera dela, ki govorijo o posebni temi. Umeščena so na začetek razstave. Prva dvorana bi lahko imela naslov Kdo je Banksy?, saj so tam fotografije z umetnikom v akciji. Tam so podobe, na katerih so predstavljene njegove vizualne korenine, morda so to protesti v Franciji maja 1968.«
»Vermeerja se več kot 150 let drži skrivnostnost, ki je postala del njegovega slovesa. Če povežemo vedenje o slikarjevem zasebnem življenju z njegovimi deli, mu pridemo nekoliko bližje.«
»Pasolini je imel poseben odnos z Iranom, globok in neprekinjen na različnih področjih, v svoji poeziji, filmih, v svojih spisih. To, kar je izgubil v Italiji, je ponovno našel v Iranu.«
»Njegov ikonični položaj v lokalni kulturni zgodovini je pogojen prav s slogovno in motivno determiniranostjo, svetovnim nazorom in pomirjenostjo z lastnim položajem interpreta kraške in mediteranske kulturne krajine.«